select CategoryID, istopic from ( SELECT CategoryID, EXISTS (SELECT * from topics_equivalence te WHERE te.categoryid=acl.categoryid) as istopic FROM eZArticle_ArticleCategoryLink acl WHERE acl.ArticleID=85233 ) as subquery

Evropska Intergacija

Dejan Georgievski

30 April 2004

�82, protiv i 18, za� e procentot na hrvatski gragani koi glasaa na telefonskata anketa, vo sklop na debatnata emisija �Latinica� na HTV.

Na 1vi maj 2004, na Megunarodniot den na trudot, iladnici gragani od 10 evropski zemji izlegoa vo na ulica da slavat. Za tie zemji, dolgiot i trnliv pat, sto go narekuvame �tranzicija� privrsuva.
Tie zemji i oficijalno stanaa clenki na Evropskata Unija, toj nedofatliv son, kako sto nekogas se cinese, koj site go posakuvame, zaradi slobodata i beriketot sto gi nudi. Od poranesna Jugoslavija (zavisi koja definicija ja koristite, a mozete i slobodno da kazate Balkan), samo Slovenija imase pricina da proslavuva. Edinstveno Slovenija vleze vo krugot na tie 10 zemji.

Vo meguvreme, na Balkanot, rabotite ostanuvaat nejasni. Vladite, seuste clenstvoto vo EU go stavaat vo vtor plan. Glavna cel za nas, seuste e NATO ili negovata programa Partnerstvo za mir. Neodamnesnata istorija na konflikti, naizgled go opravduva toj stav, vo uslovi koga mnogu od ideite i celite sto gi nudi EU izgledaat nedmeni i nedostizni.

Javnoto mislenje, vo poveketo zemji od regionot, seuste e sketpticno. Dodeka istrazuvanjata koi gi sproveduvaat specijalizirani agencii, sekogas pokazuvaat poddrska za Evrointegracija povisoka od 60%, rezultatite na neortodoksnite ispituvanja na javnoto mislenje, koi odvreme-navreme se sproveduvaat niz regionot, pokazuvaat deka kon ova prasanje treba da se posveti pogolemo vnimanie. Na primer, megapopularnoto show na Denis Latin, hrvatski novinar (programata e popularna vo celiot region, zaradi razvienata kablovska distribucija na TV signalot), sprovede telefonska anketa, so mnogu ednostavno prasanje: Dali ste za ili protiv integracijata vo EU? Dobienite rezultati se razocaruvacki, 82% od gledacite koi resile da podignat slusalka, dadoa negativen odgovor.

Sliicni rezultati bi mozele da se ocekuvaat i vo drugi zemji od regionot. Ligeto se skepticni, ponekogas i nasledno, kon site novi idei, a priklucuvanjeto kon edna super-struktura, samo nekolku godini po krvavoto raspaganje na super-strukturata vo koja ziveja (koja vo svojot pocetok gi nosese ideite i vetuvanjata za podobar zivot), seuste predizvikuva somnevanja.

Primarniot problem, seuste e nivoto na informacii dostapni do javnoska. Za mnozinstvoto politicari od regionot, EU ne e nisto poveke od �uste edna ideja koja mora da se prifati oti ne postoi drug izbor�. Malku, i dali voopsto, mozeme da cueme za tekovnite problemi, dobrite ili losite strani koe so sebe gi nosi clenstvoto vo EU, od prozaicnoto presanje na gubenje na suverenitetot, koj izgleda zagrozen (sto e slucaj vo segasnata unija) od najnaselenite i ekonomski najmoknite clenki na EU, do konkretnite problemi so zemjodejsli subvencii ili pristap do razvojnite fondovi. Mnogu malku se spomnuva faktot deka zemjite od Zapaden Balkan, onie sto imaa mnogu, ke ostanat zatvoreni za armiite nezaposleni, koi edvaj go cekaat denot koga nema da mora so denovi da cekaat pred ambasadite na evropskite drzavi, za da go dobijat toa vredno parce hartija, nareceno �Shengen viza�.

Kade e vo celava prikazna nevladiniot sektor?

E, toa e veke prasanje za �Milioner�. Tehnicki, se sto pridonesuva za razvojot i jaknenjeto na graganskoto opstestvo vo regionot, proporcilnalno gi zgolemiva sansite na balkanskite drzavi za evrointegracija. Od tie pricini, mal e brojot na aktivnosti i organizacii, sto sklucuvo da se zanimavaat so procesot na evrointegracija. Faktot, sto linkovite koi vi gi nudime, povrzani so ovaa tema, vodat vo najgolem broj kon vladini izvori, go ilustrira toa.

Sepak, postojat nekolku instituti za analiza i �Think Tank� organizacii koi se vkluceni vo promotivnite aktivnosti na evrointegracijata, kako sto se: Evro Balkan i nedelniot magazin �Aktuel� vo Makedonija, nekolku mediumi od Bosna i Hercegovina, kako vesnicite �Dani� i Slobodna Bosna� i sl. vo drugite drzavi od regionot. Isto taka, Gradjanski Pakt za Jugoistocna Evropa raboti na kampanjata za ukinuvanje na vizniot rezim, dodeka Agencijata za lokalna demokratija promovira i primenuva sistem na megugranicna i regionalna sorabotka. kuda.org vo sorabotka so Gradjanski Pakt i Institutot V2 od Holandija, ke organizira Trans_Evropski Forum vo Novi Sad, a slicni aktivnosti i konferencii, pomali ili pogolemi, planirani se i vo ostanatite drzavi od regionot.

Isto taka, vo tek se i nekolku kampanji i inicijativi nadvor od regionot. Verojatno, najvazna od site e �Evropa odozdola�, pokrenata od nekolku italijanski nevladini organizacii. �Evropa odozdola� e koalicija za evrointegracija, koja otreba da bida pohumana, socijalno osvestena i najvazno od se, posigurna vo krajnot ishod. �Evropa odozdola� veke zapocna so inicijativata za donesuvanje na svesna politicka odluka za integriranje na regionot vo EU, so konkretni rokovi i programski aktivnosti. Takvata demonstracija na politicka volja od strana na EU, kako sto smeta �Evropa odozdola�, ima poveke sansi da go stabilizira i smiri Balkanot, mnogu poveke od koja i da e druga inicijativa sto poteknuva od Brisel.

Ne smeeme da go izostavime i problemot so standardite koi drzavite aspiranti treba da gi ispolnat. Vo nekolku od poslednite izvestai na evroparlamentot, na primer, izvestaite za malcinstvata ili mediumite, isprakaat nejasna poraka do zemjite od Zapaden Balkan. Spored tie izvestai, nekoi drzavi clenki na EU, koga deneska povtorno bi aplicirale za clenstvo vo EU, najverojatno bi bile odbieni, ako se primenat kriteriumite postaveni pred drzavite od Balkanot. Sostojbata na mediumite vo Italija ili Spanija, spored izvestaite e mnogu polosa od ocekuvanoto. Drugi pak clenki na EU imaat nereseni problemi so ksenofobijata i rasizmot vo svoite opstestva.
Sepak, rabotite se dvizat nanapred. Pogolemiot broj na drzavi od Zapaden Balkan go ima potpisano Dogovorot za stabilizacija i asocijacija, a BiH i SCG se vo faza na pregovori, koi se dvizat so sporo tempo, vo glavno zaradi slabata sorabotke i ispolnuvanjeto na obvrskite kon tribunalot vo Hag. Makedonija ja podnese svojata kandidatura za clenstvo vo EU pred nekolku nedeli, a Hrvatska dobi pozitiven avis i ocekuva opficijalno da dobie i status na kandidat.
Vo krajna cel, ona sto ni treba e promena na nacinot na razmisluvanje. Za poveketo gragani (a ova e samo zajaknato so stavovite na politickite tela) EU e nesto sto ke gi resi nasite problemi, sto ke staneme clenki.
Recenicata koja sto sega sleduva e povtorena tolku mnogu pati, sto stanuva trivijalna, no sepak eve ja uste ednas:

Krajnata cel kon koja treba da se stremime e postignuvanjeto na nivo na opstestven razvoj, koj ke ne postavi vo pozicija vo koja EU samoinicijativno ke ne pokani vo svoite redovi (prasajte gi Norvezanite !!), a na nas ke ostani resenieto dali ke sakame i dali ke se pridruzime, i pod koi uslovi. Vo osnova, nasata primarna celo treba da bidat evropskite standardi, clenstvoto vo toj slucaj ke ni dojde samo.