Srbija:Vladata OGO gi gleda kako rivali i nuzno zlo

25 February 2007

Sest godini po demokratskite promeni, neprofitniot sektor vo Srbija i ponatamu ceka na pravnata regulativa koja bi gi uredila nacinot na rabota i odnosot so drzavata. Iako i dvete vladi posle 2000. godina najavuvaa nov zakon za zdruzenija na gragjani, i pokraj faktot deka Srbija po priemot vo Sovet na Evropa vo april 2003. godina prevzede obvrska vo rok od edna godina da donese takov zakon, pravniot status na NVO-ta i denes e reguliran so Zakonot za zdruzuvanje na gragjani i zdruzenija, opstestveni organizacii i politicki organizacii od bivsata SFRJ i so Zakonot za opstestveni organizacii i zdruzenija na Srbija od 1982. godina.

Poradi toa, vo Srbija denes e mozno da se registriraat nevladini organizacii na dva nacina � spored republickiot zakon vo Ministerstvoto za vnatresni raboti, a spored bivsiot sojuzen zakon vo Ministerstvoto za drzavna i lokalna samouprava. So poseben Zakon za fondacii i fondovi e uredena rabotata na ovoj tip na neprofitni organizacii, za koi e nadlezno Ministerstvoto za kultura.

Iako ovozmozuvaat ednostavna procedura na osnovanje na NVO, ovie zakoni se arhaicni i ne odgovaraat na denesnite potrebi na neprofitniot sektor. Vo niv ne se spomenuva sorabotkata pomedju drzavata i nevladiniot sektor, nitu postoi so zakon ureden nacin na koj NVO-ta mozat da konkuriraat za sredstva od budzetot za realizacija na svoite proekti ili da, receme, da iznajmat ili da dobijat na koristenje prostor vo drzavna svoina za svoite aktivnosti.

"Site oblici na sorabotka pomedju drzavata, teritorijalnata avtonomija i lokalnata vlast se na potpolno ad hoc osnova, sto sekako sozdava uslovi za potpolna arbitrarnost i samovolnost na drzavata i nedostatok na pravna sigurnost i moznost za odrzliv ekonomski razvoj i namaluvanje na zavisnosta od stranski donacii vo NVO sektorot", naveduva mr Tatjana Pavlovic - Krisanic vo Analiza na pravniot okvir na deluvanje na gragjanskoto opstestvo vo Srbija napraveno za ProConcept.

Vo juni 2006. godina, Vladata na Srbija go usvoi Predlog zakonot za zdruzenija na gragjani, cij sto tekst - pod pritisok na OBSE, Sovetot na Evropa i EU � e usoglasen so stavovite na predstavnicite na neprofitniot sektor. Ovoj zakon, medjutoa, ne stigna da bide usvoen vo parlamentot pred izborite na 21. januari 2007, pa vo ovoj moment, koga samo sto zapocnaa konsultaciite za formiranje na nova vlada, ne e poznato dali vakviot predlog ke izleze i pred noviot sostav na parlamentot, ili tekstot ke dozivee promeni.

Predlog zakonot ja olesnuva registracijata na zdruzenijata na gragjani koja e dobrovolna, a nevladinata organizacija ja osnovaat najmalku trojca gradjani. Predlogot garantira sloboda na deluvanje, no propisuva i moznost za prestanok na deluvanje na nevladinata organizacija koja go krsi Ustavot na Srbija. Predstavnistvoto na zdruzenieto na stranci ima pravo da deluva slobodno na teritorijata na Srbija, se naveduva vo ovoj predlog. I zdruzenieto na stranci moze da bide zabraneto dokolku go krsi Ustavot i zakonite, a odluka donesuva Vrhovniot sud na Srbija.

Predlog zakonot predviduva deka zdruzenieto moze da steknuva imot od clenarina, dobrovolni prilozi, donacii i pokloni (vo pari ili vo natura), preku finansiska subvencija, ostavina, kamata na vlogovi, zakupnina, dividenda i na drug so zakon dozvolen nacin. Ovozmozeno e drzavata, pokrainata i lokalnite samoupravi da davaat donacii na nevladinite organizacii. Zdruzenijata na gragjani koi dobile subvencija od javnite sredstva moraat najmalku ednas godisno da podnesuvaat izvestaj za rabotata i koristenjeto na sredstvata.

Neprofitnite organizacii kako mali pretprijatija

Sepak, duri i dokolku naskoro bide donesen Zakonot za zdruzenija na gragjani, neprofitniot sektor vo Srbija ke mora da se izbori za niz drugi zakonski resenija kako bi ovozmozilo odrzlivost na NVO. Stanuva zbor za set novi zakoni za finanskata polozba na neprofitniot sektor. Imeno, danocnite zakoni vo Srbija ne gi razlikuvaat NVO-ta od drugite profitabilni organizacii. Neprofitnite organizacii, podednakvo kako i profitnite, plakaat DDV, danoci i pridonesi za socijalno i zdravstveno osiguruvanje za vrabotenite, kako i danok pri nabavka na oprema.

Vesnikot Politika vo fevruari 2005. godina go obrna vnimanieto na faktot deka Prifatilisteto za smestuvanje na vozrasni, iako se grizi za socijalno najzagrozenite, plaka danok na dodadena vrednost za hranata koja ja kupuva za bezdomnicitite. Istovremeno, se dodava vo vesnikot, vo restoranot vo Sobranieto na Srbija, pratenicite ne plakaat DDV. Vo tekot na 2005. godina, usvoeni se izmenite i dopolnuvanjata na Zakonot za DDV, so koi se ukinati DDV na donaciite i na humanitarnata pomos. So toa konecno se prekinati apsurdnite situacii vo koi iznosot na DDV na humanitarnata pomos od inostranstvo cesto daleku gi nadminuvase moznostite na domasnite organizacii za koi bese nameneta.

Sepak, danocnite organi vo poedini slucai na donacii od inostranstvo gi tretiraat kako pokloni koi se podlozni na odanocuvanje. Na pocetokot na ovaa godina, danocnata policija donese odluka deka Komitetot na pravnici za covekovi prava (Jukom) treba da plati danok na donaciite od inostranstvo vo iznos od 5%, sto e stapka na danok za pokloni, kako i 18% na donaciite od zemjata. Od plakanje na DDV oslobodeni se samo nekolku neprofitni organizacii i toa od oblasta na kulturata, naukata i kako i registriranite verski institucii. So obzir na toa deka danocnata uprava gi smestuva vo mali pretprijatija, site NVO-a se, po zavrsnata smetka, so obvrska do 10.mart na tekovnata govina da platat danok na dobivka za prethodnata godina.

Vo odnos na neprofitniot sektor treba da se spomene i faktot deka drzavata so danocnata politika ne go stimulira biznis sektorot da dava vo dobrotvorni celi i filantropsko davanje.

"Olesnuvanjata koi pred nekolku godini postoea � da receme za izdatoci vo neprofitnite aktivnosti od strana na pretpriemacite, se ukinati i sega vazat samo za pretprijatijata.Vo toj smisol predvideno e deka izdatocite na pretprijatijata za zdravstveni, obrazovni, naucni, humanitani, verski, za zastita na covekovata sredina sportska namena, se priznavaat kako rashod vo iznos najmnogu do 3,5% od vkupniot prihod. So Zakonot e predvideno istotaka deka izdatocite za humanitarna namena se priznavaat samo ako se izvrseni preku humanitarni organizacii registrirani za taa namena. Znaci, za humanitarni nameni koi donatorite � pravni lica i pretpriemaci gi izvrsuvaat preku humanitarnite organizacii registrirani za taa namena se priznavaat vo danocniot bilans na donatorite vo okvir n odnapred navedeni izdatoci do do 3,5 % od vkupniot prihod", naveduva mr Tatjana Pavlovic - Krisanic vo analizata za pravniot okvir na deluvanje na gragjanskoto opstestvo vo Srbija.

Postoi Zakon za donacii i humanitarna pomos, no ne i Zakon koj se odnesuva na danocnite olesnuvanja za davanja vo dobrotvorni celi i filantropija. Ispitanicite koi ucestvuvaa vo istrazivanjeto na CIVICUS Indeks na gragjanskoto opstestvo vo Srbija se soglasuvaat deka so segasnata danocna politika ne se stimuliraat bilo kakvi oblici na davanja nameneti za organizaciite od gragjanskoto opstestvo.

Nuzno zlo

Istrazuvanjeto na Federacijata na nevladini organizacii vo Srbije (FeNS) za sostojbata so NVO sektorot vo Srbija od 2005. godina pokaza deka poveketo od 516 anketirani organizacii se nezadovolni od odnosot na drzavata kon NVO sektorot. Duri 62% odsto od anketiranite smetaat deka drzavata e nezainteresirana i deka go potcenuva znacenjeto na NVO sektorot, dodeka 25% smeta deka drzavata gi dozivuva NVO-ta kako sopernici.

Sepak, najcesto pod pritisok na stranskite donatori koi gi finnasiraat poedini sektori na reformi vo Srbija, vladata bese prinudena da gi vkluci NVO vo izrabotkata na strateskite dokumenti, kako Strategijata za namaluvanje na siromastvoto. Eden od primerite na dobra sorabotka na drzavata i neprofitniot sektor pretstavuva vklucuvanjeto na zenskite grupi vo obuka na pripadnicite na policijata kako da se odnesuvaat vo slucai koga interveniraat poradi semejno nasilstvo. Zenskite grupi bea vkluceni i vo izrabotka na Zakonot za nasilstvo vo semejstvoto. Ovaa sorabotka, koja postoese za vreme na vladata na Zoran Djindic, medjutoa, skoro e sosema ugasena so doagjanjeto na vladata na Vojislav Kostunica.

Sevkupniot odnos na drzavata kon neprofitniot sektor e obelezen so nedorazbiranje, a cesto i so antagonisticki stav kon NVO. Dodeka postoi odredena poddrska na "benignite" organizacii - sportski ili umetnicki zdruzenija, kako i na organizaciite koi cesto ja prevzemaat socijalnata uloga na drzavata, odnosot kon organizaciite koi se zanimavaat so covekovi prava, posebno so prasanjata na voeni zlocini ili Haskiot tribunal, otvoreno e neprijatelski.

Osven sto za toa svedoci sistemot so danocnite olesnuvanje, za poddrskata na drzavata na samo eden del na neprofitniot sektor zboruva i faktot deka 40% od prihodite na budzetot na Srbija od igrite na sreka se koristat za finansiranje na Crveniot krst i drugite opstestveni organizacii i zdruzenija na gragjani koi gi sproveduvaat programite so cel zastita i unapreduvanje na polozbata na licnostite so invaliditet, ustanovite za socijalna zastita, socijalno- humanitarnite organizacii, sport i lokalna samouprava.

"Drzavata ima selektiven odnos kon organizaciite od gragjanskoto opstestvo. Drzavata da receme, ne se mesa vo rabotata na kuknite soveti, finansiski donekade gi poddzuva organizaciite koi se usmereni na zdravstvenite i socijalnite prasanja, so del od sektorot koj e nasocen na namaluvanje na siromastvoto ima donekade partnerski odnos, a na sportskite i kulturno umetnickite drustva gleda so simpatii", se naveduva vo izvestajot na CIVICUS Indeks na gragjanskoto opstestvo. Medjutoa, vo izvestajot se citira i soopstenieto na evropskata komisija, spored koi se "vloseni odnosite vo delot na gragjanskiot sektor i mediumi koi gi otpocnaa prasanjata na voenite zlocini, posebno so masakrot vo Srebrenica, potoa masovnite grobnici i Evropskata komisija smeta deka vakviot stav na Vladata odrazuva kontinuirana nemoznost da ja svati ulogata na gragjanskoto opstestvo i mediumite vo demokratskoto opstestvo i zagrizuvackata tendencija kon politickoto mesanje vo nivnata rabota". Preku neprijatelskite i etiketirackite nastapi na Vladata kon vakvite organizacii i vo javnoto mislenje se sozdava mnogu negativen odnos kon niv.

Odnosot na Vladata kon organizaciite koi insistiraat na primena na Zakonot za dostupnost na informacii od javno znacenje, namaluvanje na korupcijata, nemesanje vo rabotata vo rabotata na sudstvoto, prasanjata povrzani so vojskata, ekoloskite organizacii i slicno, "namesto partnerskiot odnos najcesto e voocliv odnosot na ignoriranje, zdruzen so povremeni premolcuvanja, opstrukcii, zaplenuvanja, itn", se dodava vo izvestajot na CIVICUS Indeksot na gragjanskoto opstestvo.

Sekupno, Vladata neprofitniot sektor go tretira kao "nuzno zlo", i izbegnuva da razvie partnerski odnos so nevladinite organizacii. Osven sto nema Zakon za zdruzenijata na gradjani, vo Srbija ne postojat ni drzavni tela ni strateski dokumenti koi bi se zanimavale so neprofitniot sektor.

Federacijata na nevladini organizacii na Srbija (FENS) na sobranieto odrzano vo oktomvri 2006. godina zakluci deka eden od prioritetite na rabota na institucionalno povrzuvanje so drzavnite institucii i deka e neophodno da se vospostavi razgovor pomedju gragjanskoto opstestvo i oficijalnite institucii. Na sobranieto e donesena i odluka FENS svoite aktivnosti vo naredniot period se nasoci kon izrabotka na strategijata za razvoj na gragjanskoto opstestvo, kako ovoj znacaen segment na sekoe gragjansko opstestvo bi se razvival na brz i poodrzliv nacin.