Makedonija: Zakonite se tuka, javnoto finansiranje i ponatamu oskudno

25 February 2007

Gragjanite preku nivnite aktivnosti pridonesuvaat za poseopfaten opstestven razvoj i za podobruvanje na kvalitetot i standardot na zivot. Razvojot na gragjanskiot sektor e od isklucitelna vaznost za fundamentalnite demokratski pluralno izrazeni vrednosti na edna zemja, kako i za potiknuvanje na gragjanskata svest za posirok opstestven angazman.

Opsto prifatena pravna definicija za gragjanski organizacii ne postoi, megjutoa, spored razbiranjeto na Organizacijata na obedinetite nacii (OON), gragjanskite organizacii se: �Neprofitni, volonterski gragjanski grupi koi se organizirani na lokalno, nacionalno i megjunarodno nivo so cel da pokrenuva prasanja od javen interes. Celno orientirani i sozdadeni od lugje so zaednicki interesi, tie izvrsuvaat razlicni uslugi i humanitarni funkcii, gi zastapuvaat potrebite na gragjanite pred vladite, gi sledat politikite i sproveduvanjeto na programite, i go poddrzuvaat ucestvoto na gragjanskiot sektor na nivo na zaednicata�.

Zakonskata regulativa e eden od osnovnite elementi koi go ovozmozuvaat funkcioniranjeto na gragjanskite organizacii. Vazno e zakonot vo vrska so funkcioniranjeto na nevladinite organizacii da bide fleksibilen i nerestriktiven, da ja stiti nivnata nezavisnost. Toj treba da ovozmozuva ednostavna primena - pred se, vo odnos na formiranjeto i registracijata, so sto se pottiknuva sozdavanje nevladini organizacii.

Spored sodrzinata na Zakonot za zdruzenija na gragjani i fondacii od 1998 godina gragjanite mozat da se zdruzuvaat t.e. da osnovaat zdruzenija na gragjani i fondacii. Ovie organizacii se dvete osnovni formi na neprofitni organizacii, cie postoenje se povrzuva so zdruzuvanjeto na lugje (vo zdruzenija), ili na sredstva (vo fondacii) isklucivo za ostvaruvanje na statutarno (no i ustavno i zakonski) odredenite celi, prava, interesi i veruvanja.
Spored Ustavot i zakonite vo Republika Makedonija ne postojat zabrani ili ogranicuvanja na aktivnostite na zdruzenijata na gragjani i fondaciite, osven vo slucai opredeleni so zakonot.

Zdruzenie na gragjani mozat da osnovaat najmalku petmina polnoletni gragjani drzavjani na Republika Makedonija. Fondacijata se osnova od eden ili od poveke osnovaci. Fondacijata moze da se osnova so paricni sredstva vo visina od najmalku 5.000,00 EUR vo denarska protivvrednost spored sredniot kurs na valuta utvrden i objaven od Narodnata banka na Republika Makedonija na denot na podnesuvanjeto na aktot za upis vo registarot.

Postapkite za registraciona procedura se prilicno ednostavni, i traat relativno kratko vreme od 30-60 dena. Zdruzenijata na gragjani i fondaciite se dolzni vo rok od 30 dena od denot na donesuvanjeto na aktot za osnovanje da podnesat prijava za upis vo registarot do osnovniot sud. Osnovniot sud e dolzen vo rok od 30 dena od denot na podnesuvanjeto na prijavata za upis da donese resenie za upis vo registarot.Zaveren prepis od resenieto za upis se dostavuva do podnositelot na prijavata vo rok od tri dena od denot na donesuvanjeto na resenieto.
Denes, vo Republika Makedonija, brojot na registrirani gragjanski organizacii iznesuva okolu 6000.

Institucionalna dimenzija

Inicijativata za osnovanje na Oddelenieto za sorabotka so nevladini organizacii koja Vladata ja usvoi vo noemvri 2004 godina, ja iskazuva voljata na Vladata na Republika Makedonija da izgradi odnosi na doverba i sorabotka pomegju nea i gragjanskiot sektor.
Spored Pravilnikot za vnatresnata organizacija na Generalniot Sekretarijat na Vladata, Oddelenieto za sorabotka so nevladini organizacii vo ramkite na Sektorot za analiza na politikite i koordinacija e nadlezno za izvrsuvanje na slednite raboti i zadaci:
� Izrabotka na Predlog-Strategija i programa za sorabotka na Vladata so nevladinite organizacii
� Ostvaruva sorabotka so organizaciite i instituciite od nevladiniot sektor
� Izrabotuva pregled na zakonska regulativa i postojano go azurira, pokrenuva inicijativi pred Vladata i soodvetnite resorni ministerstva za predlaganje na novi zakonski resenija za rabota na nevladiniot sektor
� Ja sledi megjunarodnata zakonska regulativa i vrsi komparativni analizi od oblasta na nevladiniot sektor
� Predviduva finansiski sredstva za delumno finansiranje na proekti od javen interes
� Se grizi za pocelosno ostvaruvanje na interesite na gragjanite pri gradenjeto na politikite na Vladata
� Posreduvanje vo sorabotkata na ministerstvata i drugite organi na drzavnata uprava so gragjanskiot sektor
� Vrsi i drugi raboti od nadleznost na Oddelenieto za osrabotka so nevladini organizacii/sektorot

Pokraj Oddelenieto za sorabotka so nevladini organizacii , drugi vladini tela za jaknenje na NVO sektorot se Makedonsko zensko lobi za ostvaruvanje na pravata na zenite i Interpartiskata parlamentarna lobi grupa za ostvaruvanje na pravata na licata so hendikep.

Ucestvo vo kreiranjeto na politikite

Vo poslednite godini zdruzenijata na gragjani i fondaciite se pokazuvaat kako uspesni vo procesite na vlijaenje na kreiranje na javnite politiki vo sorabotka so instituciite na drzavata, osobeno vo slucai koga se tretiraat prasanja vrzani za odredena grupa kako zeni, Romi, lica so hendikep, zastita na zivotnata sredina, penzioneri, socijalna zastita i sl.
Sorabotkata megju drzavata i gragjanskiot sektor, isto taka se praktikuva i pri podgotovka na zakoni ili nacionalni strategii po odredeni prasanja ili vo slucaj na itni (humanitarni) aktivnosti.

Na inicijativa na gragjanskite organizacii se podgotveni predlog izmeni ili se doneseni poveke zakoni ili izmeni na odredeni zakoni, kako na primer: posledniot predlog za izmenite i dopolnuvanjata na Zakonot za zdruzenija na gragjani i fondacii iniciran I iniciran I podgotven od clenkite na Graganskata platforma na Makedonija koja se sostoi od 29 nevladini organizacii; potoa izmeni i dopolnuvanja na Zakonot za socijalna zastita i Zakonot za semejstvoto; Zakonot za drzavjanstvoto na Republika Makedonija; Zakonot za azil; predlog zakonski resenija koi se odnesuvaat na zastita na decata, kako i licata so hendikep; Predlog-zakonot za sudir na interesi; Zakonot za zastita na svedocite, Zakonot za sloboden pristap do informacii od javen karakter; Zakon za donacii i sponzorstva vo javnite dejnosti i drugi. (izvor: Strategija za sorabotka so gragjanskitei organizacii )

Poveke strategii od razlicni oblasti se podgotveni so znacitelna vklucenost na gragjanskiot sektor. Takov e slucajot so Nacionalnata strategija za obrazovanie (2006); Nacionalnata strategija za informaticko opstestvo (2005); Nacionalnata strategija za siromastijata (2002); Nacionalnata strategija za mladi (2004); Strategijata za Romite (2004); Nacionalniot izvestaj za odrzliv razvoj (2002) i drugi.

Strateski dokumenti

So cel da ja unapredi sorabotkata so gragjanskite organizacii, da go pomogne nivniot razvoj i da ja zacvrsti nivnata vazna uloga vo zadovoluvanje na potrebite na gragjanite i pretstavuvanje na gragjanska aktivnost i zdruzuvanje Generalniot sekretarijat pri Vladata na Republika Makedonija ima usvoeno Strategija za sorabotka so gragjanskiot sektor kako i Akcionen plan za sproveduvanje na Strategijata. Strategijata se odnesuva na periodot od 2007-2011 godina, i e od srednorocen karakter.

Gragjanskite organizacii aktivno bea vkluceni vo podgotvuvanje na Strategijata, i nivnite zabeleski i predlozi se integrirani vo samata Strategija.
Merkite vo Strategijata se odnesuvaat direktno na zdruzenijata na gragjani i fondacii, kako del od organizacite sto go socinuvaat gragjanskiot sektor. Donesuvanjeto na ovaa Strategija vsusnost e i ostvaruvanje na zakonskite nadleznosti na Vladata da go pottiknuva razvojot na gragjanskoto opstestvo, kako eden od vaznite subjekti na cuvarite na demokratijata Strategija za sorabotka so gragjanskite organizacii.

Akcioniot plan za sproveduvanje na strategijata sodrzi konkretno opredeleni vremenski aktivnosti kako:
� podobruvanje na ramkata za direktno finansiranje od drzavata (2007 godina),
� aktivno ucetvo na pretstavnici na gragjanskite organizacii vo drzavni sovetodavni I drugi tela (2007-2008).

Koga i kako od strana na vladata ke bidat realizirani ovie predvideni merki i aktivnosti ostanuva da se uverime vo bliska idnina.

Finansiranje na gragjanskite organizacii

Zakonskite propisi utvrduvaat moznost zdruzenijata na gragjani i fondaciite da dobivaat sredstva od drzavata, vo propisana i utvrdena postapka. Vladata na Republika Makedonija vo momentov gi finansira zdruzenijata na gragjani i fondaciite od nekolku izvori: Oddelenieto za sorabotka so nevladini organizacii

a) Vladata sekoja godina dodeluva sredstva od Budzetot soglasno Odlukata za kriteriumite i postapkata za raspredelba na finansiski sredstva na zdruzenijata na gragjani i fondacii od Budzetot na Republika MakedonijaVkupnite sredstva koi Vladata gi dodeluva iznesuvaat 15.000.000 MKD ili pomalku od 1% od Budzetot na Republika Makedonija.
Pri toa, Ministerstvoto za finansii objavuva javen povik vo dnevniot pecat za pribiranje baranja za raspredelba na sredstvata od Budzetot nameneti za finansiranje na zdruzenija na gragjani, dodeka Komisijata na Vladata gi odreduva organizaciite koi ke gi dobijat tie sredstva. Spisokot na selektiranite gragjanski organizacii i napravenata raspredelba se objavuvaat vo �Sluzben vesnik na Republika Makedonija�.

Postapkata za dodeluvanje na sredstva se pravi na odnapred odredeni kriteriumi i e ogranicena na odredena grupa na dejnosti, voglavno na sportskite I kulturnite zdruzenija. So ogled na toa deka deneska zdruzenijata i fondaciite se aktivni vo posirok krug na dejnosti koi drzavata ima interes da gi poddrzi, se javuva potrebata ovie kriteriumi i procesot na dodeluvanje na sredstva da se podobrat. Isto taka, zabelezana e potreba da se obezbedi pogolema ottcetnost vo trosenjeto na sredstva od strana na organizaciite so cel da se utvrdi deka tie se iskoristeni za namenata za koja se dodeleni.

b) Sredstva se raspredeluvaat i preku budzetite na ministerstvata i drugite institucii na Vladata. Na primer, Agencijata za mladi i sport izdvojuva sredstva nameneti za podrska na proekti na gragjanski organizacii. Novini vo nacinot na finansiranje na gragjanskite organizacii predviduva i noviot Zakon za socijalna zastita (�Sluzben vesnik na RM� broj 21/06. Davanjeto servisni uslugi od strana na gragjanskiot sektor pocnuva da se praktikuva preku novata relacija bazirana na �dogovori� ili �dogovori za obezbeduvanje na uslugi�. Prvite primeri se pojavija 2001 godina koga oddelni gragjanski organizacii vo ime na Ministerstvoto za trud i socijalna politika prifatija raseleni lica vo nivnite kolektivni centri. Ovie poinstrumentalni pristapi kon gragjanskoto opstestvo ke bidat bazirani na se pogolemiot broj na finansii obezbedeni preku isporakata na uslugi definirana vo dogovori, postavenite kriteriumi i klucnite indikatori za ucinok. Aktuelno, vrz osnova na donesena zakonska regulativa veke se odviva procesot na licenciranje na gragjanski organizacii koi sakaat profesionalno da deluvaat vo socijalnata sfera i na koi za davanjeto na svoite uslugi ke dobivaat budzetski sredstva. Sepak, vo ovoj odnos ke treba da se vnimava gragjanskite organizacii da ne postanat kompletno zavisni od vakvoto finansiranje od strana na Vladata.

v) Vladata dodeluva sredstva i vrz osnova na Zakonot za igri na sreka i zabavni igri (�Sluzben vesnik na Republika Makedonija� br. 20/97, 54/97 13/2001 i 2/2002), pri sto sekoja godina nosi Odluka za raspredeluvanje na prihodite od igri na sreka i od zabavnite igri, so koi se podrzuvaat so zakonot odredeni zdruzenija od oblasta na sportot, Zaednicata na invalidski organizacii na Republika Makedonija i Crveniot krst na Republika Makedonija. Igrite na sreka se znacaen izvor na poddrska na gragjanskite organizacii vo zemjite od regionot. Poradi toa, postoi potreba na baza na komparativni iskustva i soglasno domasnite uslovi da se razgleda moznosta da se izmeni Odlukata so cel da se prosiri krugot na organizacii i da se definiraat aktivnostite koi drzavata smeta deka treba da bidat pomognati.

� Danocna politika, pottiknuvanje na dobrotvorstvoto i volonterstvoto

Drzavata finansiski go pomaga gragjanskiot sektor ne samo preku direktno izdvojuvanje od sredstva vo Budzetot, tuku i preku soodvetna danocna politika. Vo taa nasoka, segasnite danocni zakoni predviduvaat odredeni resenija so cel da ja pottiknat rabotata na zdruzenijata na gragjani i fondacii. Taka na primer, Zakonot za donacii i sponzorstva vo javnite dejnosti (�Sluzben vesnik na RM� broj 47/06) predviduva danocni olesnuvanja za fizicki lica i delovnite subjekti za donaciite i sponzorstvata sto gi davaat na gragjanskite organizacii od javen interes. Isto taka, soglasno Zakonot za danok na dodadena vrednost se oslobodeni od odanocuvanje pri uvoz dobrata dadeni od stranski donatori na domasni gragjanski organizacii. Ovie pozitivni trendovi ja nametnuvaat potrebata da se razgleda postojnata danocna ramka i da se utvrdat novi nasoki soglasno regulativite na Evropskata unija, regionalnoto pozitivno iskustvo i domasnite uslovi so cel da se obezbedat uslovi za podobro deluvanje na gragjanskite organizacii. Vo taa nasoka i Evropskata unija vo Izvestaite za Stabilizacija i asocijacija na Makedonija za 2002, 2003 i 2004 godina, davase ocenka deka finansiranjeto na organizaciite e krevko, deka nema odredbi za danocniot tretman i pottiknuvanjata za zdruzenijata na gragjani i fondacii i deka zakonskata ramka treba podobro da go promovira nivniot razvoj.

Isto taka, Vladata vo nekolku navrati go istakna volontiranjeto kako znacaen segment na opstestvoto bidejki ovozmozuva gragjanite direktno da pridonesat vo razvojot na zaednicata. Gragjanskite organizacii vo Republika Makedonija i vo regionot se poveke se potpiraat na volonterite vo sproveduvanje na nivnite aktivnosti, a drzavite vo Evropskata unija veke donesoa zakoni so cel da go pottiknat volonterstvoto i da ovozmozat mobilnost na volonterite niz regionot.