Kosovo: Borba za mesto vo opstestvoto

Luan Ibraj

25 February 2007

Kosovskoto gragjansko opstestvo bese mnogu dobro razvieno vo tekot na devedesetite godini, kako opstestvo koe morase da se bori protiv dekadata na stroga represija. Post-konfliktniot period donese drug vid na borba za gragjanskoto opstestvo: borba za pronaogjanje na svoeto mesto vo novoformiranata realnost.

Zavrsuvajki go formiranjeto na instituciite, razvojot na gragjanskoto opstestvo stana prioritet za megjunarodnite donatori vo Kosovo od 1999 god. tie go smetaa silnoto gragjansko opstestvo za faktor na stabilizacija i instrument koj ke donese socijalno edinstvo vo post-komunistickiot i post-voeniot region na koj sto celosno mu nedostasuvaa vladini strukturi i funkcionalen politicki sistem.

Silnoto i aktivno gragjansko opstestvo bese smetano za neophoden komplement na novite privremeni vladini institucii osnovani od misijata na ON na Kosovo. Ovoj izlez stana prioritet na Kosovskite gragjanski aktivisti, ON, i drugi institucii i poedinci po vospostavuvanjeto na UMNIK vo 1999.
Na 15 Noemvri 1999, Specijalniot pretstavnik na Generalniot sekretar so link http://www.unmikonline.org/regulations/1999/re99_22.pdfUNMIKRegulation 1999/22> ja vodese regulativata i operacijata na nevladinite organizacii na Kosovo.

Vo soglasnost so ovaa regulativa NVO moze da bide asocijacija ili fondacija formirana za da ostvaruva dejnosti od javna korist ili zaednicki interes. Taa ja objasnuva asocijacijata kako ednostavna organizacija so clenstvo, dodeka fondacijata kako fond na pari posveten na podrzuvanje na odredeni aktivnosti- koja nema clenstvo.
Regulativata go vodese formiranjeto, registracijata, aktivnostite i raspustanjeto na zakonskite lica organizirani kako Nevladini organizacii na Kosovo.

Spored izvestajot na EAR/KOS, gragjanskite opstestveni organizacii vo Kosovo bea isto taka smetani za akteri koi ke gi gradat mostovite pomegju razlicnite zaednici i koi ke ja promoviraat Multietnicnosta.
Posle povoenata faza na rekonstrukcija, kade sto gragjanskoto opstestvo dobivase najcesto kratkorocni fondovi za obezbeduvanje na zdrastveni ili obrazovni servisi, megjunarodnite donatori se poveke bea zasegnati za tranzicijata kon Faza na razvoj i nivnata strategija. Klucnite zborovi vo fazata na razvoj bea odrzlivost na proektite, gradenje na kapaciteti, zajaknuvanje na organizaciite na lokalnoto gragjansko opstestvo, koi se trenirani da donesat socijalna promena preku lobiranje.

Megjunarodnite programi za gradenje na gragjansko opstestvo dovedoa do inflacija na registracii na NVO: dodeka vo letoto 1999 UMNIK imase izbrojano 45 megjunarodni i lokalni NVO, samo edna godina podocna bea izbrojani 267 megjunarodni i 500 lokalni registrirani NVO.Samo vo 2001 bile registrirani uste 626 novi lokalni NVO.

Od formiranjeto na privremenite institucii na samostojna vlada vo mart 2002, megjunarodnite donatori se fokusiraa na razvojot na vrski pomegju lokalnoto gragjansko opstestvo i vladata, osobeno poradi toa sto se poveke mokta bese prefrlana na privremenite instiutcii.
Gragjanskoto opstestvo isto taka bese klucen akter vo procesot koj vodese kon otpocnuvanjeto na pregovorite za statusot.
Vo januari 2006, Julia Nietsch go izdade izvestajot: Gragjanskoto opstestvo vo Kosovo: Interakcija pomegju Lokalnite NVO i privremenite Institucii na samostojnata vlada. Ovoj dokument, baziran na intervjua vodeni so pretstavnici na NVO od sekade niz Kosovo i na vlasta, analizira kako sorabotuvaat lokalnite NVO so Instituciite i kade komunikacijata na NVO so vladata ne uspeva.

Sepak ovoj izvestaj naglasuva, vo Kosovo pod administracija na ON, privremenite institucii na vladata imaat samo ograniceni kompetencii i lokalnite NVO ne gi smetaat za posrednici na mok. Od druga strana Privremenite institucii ne go priznavaat se pogolemoto vlijanie na lokalnite NVO koi gi smetaat za zavisni od megjunarodnite donatori. Potoa nasledstvoto od komunistickite vreminja i od paralelniot sistem na 90tite- tradicionalnata nedoverba vo represivnite vladini strukturi i na politiziranite kvazi-vladini organizacii na gragjanskoto opstestvo- seuste vlijae na odnosot pomegju privremenite institucii i lokalnite NVO, na koi im bese tesko da ja definiraat nivnata uloga vo brziot razvoj i nestabilnosta na politiciot i socijalniot sistem.

Sepak glavniot fokus na megjunarodnite donatori bese strogo ogranicen na masovna rekonstrukcija , osobeno na domakinstvata i na infrastrukturata. Isto taka donatorskite fondovi od EU, koi bea priblizno okolu 70% od site fondovi za Kosovo od krajot na konfliktot, isto taka glavno bea nameneti za fizicka rekonstrukcija.

Privremeni institucii i NVO eksperti

Od formiranjeto na privremenite institucii na samostojnata vlada, NVO ekspertite progresivno bea vklucuvani vo donesuvanjeto na odluki. NVO bea konsultirani za nacrt zakoni, za stratesko planiranje i za dr.
Najmnogu NVO koi bea intervjuirani bile konsultirani za nacrt zakoni od centralno nivo na instituciite. NVO koi gi opfakaa lugjeto so precki, uspesno ja promoviraa inkluzijata na provizijata za posebnite potrebi na decata so precki vo razvojot vo zakonot za Osnovno i Sredno obrazovanie.

NVO isto taka bea uspesni i vo predlaganjeto idei za nacrt zakoni na privremenite institucii: dodeka se poveke NVO se involvirani vo osmisluvanjeto na politiki i strategii na centralno i opstinsko nivo. Nacionalniot Akcionen plan za ramnopravnost megju polovite bese razvien od multietnicka grupa na NVO na zeni i zeni politicari koi rabotele zaedno 10 meseci vo 2003. Sledejki edna kampanja na zenite od NVO, premierot go odobril Nacionalniot Akcionen Plan.Mnogu od ovie konsultativni sostanoci bea inicirani od UMNIK ili OBSE, no nabrzo potoa razvija svoja dinamika.

NVO se redovno prisutni na sednicite na Sobranieto na Kosovo i na opstinskite Sobranija, kako sto e Komitetot za javni uslugi. Komisiite za polova ramnopravnost se dobar primer za sorabotka pomegju NVO i privremenite institucii . Tie se komisii bez mandat koi se osnovani vo 15 Kosovski opstini do sega.

Finansiska odrzlivost na NVO

Finansiskata odrzlivost e najvaznata dimenzija za idninata na NVO vo Kosovo. Lokalnata podrska prodozuva da bide neznacitelna. Organizaciite koi rabotat vo drugi oblasti imaat pogolemi teskotii za osnovanje fondovi na lokalno nivo ili za razvivanje na vrska so opstata populacija, sto go doveduva vo prasanje nivniot kapacitet za dopiranje do javnosta.

Golem broj na organizacii, najcesto onie so razni fondovi, se vo moznost da napisat dobri predlozi za fondovi. Organizaciite koi dobivaat donatorski fondovi imaat dovolno finansiski sistemi, no cesto im nedostiga transparentnost vo nivnite finansiski transakcii.

Nekolku organizacii sfakaat deka nivniot opstanok zavisi od sposobnosta za sobiranje sredstva , a samo mal del od NVO imaat personal so soodvetni sposobnosti za toa. Organizaciite pocnuvaat da istrazuvaat razni tehniki za pribiranje na sredstva, no tie cesto gi ogranicuvaat svoite istrazuvanja na nivnoto clenstvo ili najbliskite sorabotnici, bez da gi razgledaat baranjata za drugi produkti ili uslugi koi mozat da gi obezbedat.Se poveke i poveke, vladata pocna da potpisuva dogovori so NVO otkolku vo minatoto. Centralnite i lokalnite vlasti dogovaraat razni uslugi vklucuvajki rekonstrukcii na domovi i oprema. Najcesto vladata gi oficijalizira dogovorite so NVO za da obezbedi dokumenti za poddrska na naporite za donesuvanje zakoni.

NVO problemi

Osven toa sto mnogu donatori ja napustaat zemjata i sto fondovite postojano se namaluvaat, NVO strada od implementacijata na Zakonot za DDV. Site NVO koi deluvaat vo Kosovo se pogodeni od ovoj zakon i od redovnite trosoci.Pretstavnici na NVO vo nekolku navrati diskutiraa za otfrlanje na DDV i drugi danoci za javnoto dobro na NVO.

Na konferencijata organizirana na 05 oktomvri 2006, pretsedatelot na Asocijacijata Majka Tereza, ZEF Shala istakna deka �momentalnata situacija ja stopira rabotata na NVO i ja namali humanitarnata pomos za siromasnite opstini vo Kosovo.� Spored nego statusot na javniot benefit poveke ne im pomaga na NVO vo sogleduvanjeto na potrebite na opstinite vo kosovo.

Na istata konferencija pretstavnici na UMNIK pilar 4, ministerot za Ekonomija i Finansii, istaknaa deka fazata na itnost e zavrsena i danocite ke pridonesat za popolnuvanje na Kosovskiot budzet. Pretstavnicite na NVO tvrdea deka DDV i regulativite za carina ja onevozmozuvaat humanitarnata pomos na mnogu siromasni lugje, imajki predvid deka 15% od Kosovarite ziveat vo siromastija.

Lokalnite NVO bea proglaseni so status na javno dobro pred donesuvanjeto na novata regulativa na 01 januari 2006. Pod ovoj status tie bea izzemeni od plakanjeto na DDV i carinski trosoci. Do 01 januari 2006 NVO bea izzemeni od plakanjeto na ovie danoci, no so segasnata regulativa povtorno se opfateni. Lugjeto od Kosovo stradaat poveke poradi segasnite zakoni otkolku NVO i dijalogot za resavanje na ovoj problem treba da prodolzi.

Pregovori

Vladinite institucii i NVO imaat rabotni grupi koi zaednicki rabotat na brojni proekti. Recisi site imaat pokaneto clenovi od nevladiniot sektor i akademijata za da ucestvuvaat. Osven toa brojni ad-hok koalicii bea kreirani da odgovorat na problemite na osnovacite. Biznis sektorot e najaktiven vo pregovorite za interesite na nivnite osnovaci.

Na lokalno nivo, organizaciite sorabotuvaat so lokalnite vlasti na razni raboti, kako i za moznosti za vrakanje. Lokalnite organizacii isto taka promoviraat lokalni produkti. NVO zaednicata pocna da lobira kako efektivna alatka. Dobar primer za toa e Kosovskoto zensko lobi koe bese sozdadeno za da gi spoi zenite od biznisot, NVO i vladiniot sektor.