Hrvatska: Se uste bez sostaven pristap
|
Vo tekot na 1990te sluzbenata politika kon nevladinite organizacii bese obelezena so somnicavost i nedoverba. Nevladinite organizacii, a pred se onie koi se zanimavaa so problematicnite opstestveni i politicki temi i ja vrsea ulogata na "kuce cuvar", se smetaa kako agenti na stranskite politicki interesi, a neretko i kako drzavni neprijateli. Rezultatot od takviot stav bese nepovolnoto institucionalno i zakonsko opkruzuvanje za razvoj na nevladiniot, neprofiten sektor.
Po 1998, a posebno po promenata na vlasta vo 2000, ovaa situacija postepeno se menuva, kako na nivo na stavovi, tako i na nivo na javnata politika kon organiziranoto gragjansko opstestvo. Segasniot javen okvir za deluvanje na nevladinite organizacii vklucuva nekolku zakonski resenija (Zakonot za zdruzenija, Zakonot za fondacii, Zakonot za ustanovi); instituciite (Kancelarija na Vladata na Republika Hrvatska za zdruzenija, Nacionalnata fondacija za razvoj na gragjanskoto opstestvo i Sovetot za razvoj na gragjanskoto opstestvo); strateskite dokumenti (Predlog programa za sorabotka pomedju Vladata na RH i nevladiniot neprofiten sektor, Nacionalnata strategija za sozdavanje na pottiknuvacko opkruzuvanje za razvoj na gragjanskoto opstestvo), kako i sostavno finansiranje na nevladinite organizacii od javnite sredstva. Sepak, poedini delovi od ovoj okvir i ponatamu sodrzat tragi od prvobitnoto neprijatelstvo. Zakonski resenija Hrvatskiot praven sistem poznava tri osnovni vida na pravni lica koi spored opsto prifatenite kriteriumi moze da se smetaat za nevladini, odnosno neprofitni organizacii. Stanuva zbor za zdruzenijata na gragjani, fondaciite i privatnite neprofitni ustanovi. Zdruzenija na gragjani. Ova e, kako i vo poveketo zemji preovladuvacki oblik na nevladini organizacii (spored raspolozlivite podatoci, vo Hrvatska se registrirani okolu 27.000 zdruzenija na gragjani). Do 2001. vo Hrvatska e na sila Zakonot za zdruzenija, koj po odredbite i kolicinata na kontrola na drzavata e mnogu slicen na Zakonot za opstestvenite organizacii i zdruzenija na gragjani od vremeto na socijalizmot. Spored toj zakon za osnovanje na zdruzenie bea potrebni duri deset osnovaci, a nadleznoto ministerstvo imase znacajno vlijanie vrz upravuvanjeto na zdruzenieto. 2001. ustavniot sud ukina golem broj na sporni odredbi, a istata godina e donesen i noviot Zakon za zdruzenija, znacajno doblizen na sovremenite standardi na sloboda na zdruzuvanje. Taka minimalniot broj na osnivaci e sveden na tri, a registracijata na zdruzenijata e doverena na ednicite na lokalnata samouprava. So ovoj zakon e vovedena moznosta za osnovanje na zdruzenija bez registracija pri nadleznoto telo, odnosno zdruzenijata bez pravna osobenost. So toa vo delot na zakonodavstvoto koe se odnesuva na nevladini organizacii e sozdadeno relativno povolno opkruzuvanje. Fondacii. Fondaciite vo Hrvatska se verovatno najslabo razvieniot segment od neprofitniot sektor. Taka vo ovoj moment ima nesto poveke od 90 registrirani fondacii. Pricinata za vakvata sostojba e pred se mnogu restriktivniot Zakon za fondacii, donesen 1995. Spored toj, fondacijata se definira kako imot namenet na fondacijata (odnosno prihodite so koi se steknuva), trajno sluzat za ostvaruvanje na opstokorisni ili dobrotvorni celi. So toa e vospostaven i institut so pomalku zbunuvacki naziv - "fondacija" - koj se odnesuva na fondacii koi se osnivaat na rok od maksimalno pet godini, odnosno fondovi. Osnovnite nedostaci na Zakon za i fondacii okolu koj se slozuvaat poveketo stucnjaci vklucuvaat:
Iako poveke od tri godini javno e dostapen nacrtot na noviot, sovremen zakon za fondacii, vo cija izrabotka ucestuvase i samata drzavna kancelarija za zdruzenija, se cini deka podracjeto na privatnata filantropija, kako vazen faktor za finansiska stabilnost na neprofitniot sektor, se uste ne se nasla na listata na politicki prioriteti. Privatni ustanovi. Spored Zakonot za ustanovi donesenen1993. odredeno e deka od javnata ustanova e mozno da se osnova i privatna. Stanuva zbor za pravni lica koi se osnovaat za trajno izvrsuvanje na dejnosti, vo delot na odgleduvanje i obrazovanie, nauka, kultura, informiranje, sport, telesna kultura, tehnicka kultura, griza za deca, zdravstvo, socijalna griza, griza za invalidi i drugi dejnosti, ako tie dejnosti ne se vrsat zaradi steknuvanje na dobivka. Spored dostapnite podatoci, momentalno vo Hrvatska se registrirani okolu 150 privatni ustanovi. * * * Kako sto moze da se vidi, pravniot okvir za deluvanje na nevladinite organizacii dava silna prednost za zdruzuvanje na gragjanite pred drugite oblici na neprofitno organiziranje i deluvanje. Toj fakt zaedno so dominacijata na zdruzuvanje sto e voobicaena i vo drugite zemji, vo Hrvatska dovede do toa da gragjansko opstestvo, odnosno nevladinite organizacii, se izednacuvaat i se sveduvaat na poimot zdruzenie. Taka i od samata Vladina kancelarija zadolzena za rabota so gragjanskoto opstestvo imenuvana kako Kancelarija za zdruzenija, a neretko i od samite predstavnici na sektorot moze da se cue apsurdnata kovanica "nevladino zdruzenie" (iako e jasno deka zdruzenieto po svoja definicija ne moze i ne smee da bido osnovano od vladata). Institucionalen okvir Vo poslednite devet godini, od koga e zapocnat bavniot presvrt vo vladinata politika kon nevladinite organizacii, vospostaveni se tri institucii zadolzeni za poddrska i sorabotka so sektorot: Vladina kancelarija za zdruzenija, Sovet za razvoj na gragjanskoto opstestvo i Nacionalnata fondacija za razvoj na gragjanskoto opstestvo. Kancelarija na Vladata na Republika Hrvatska za zdruzenija. Ovaa kancelarija, osnovana 1998, e prva i glavna vo nizata na navedeni institucii cija zadaca e vospostavuvanje na sorabotka pomedju drzavata i gragjanskoto opstestvo. Kancelarijata e zadolzena za sledenje i sproveduvanje na neodamna donesenata strategija za sosdavanje na pottiknuvacko okruzuvanje za razvoj na gragjanskoto opstestvo, kreiranje i predlaganje na zakonski resenija ko se odnesuvaat na sektorot, sledenje na dodeluvanjeto na finansiskata poddrska na nevladinite organizacii od strana na drzavnite tela kako i koordinacija na rabotata na drzavnite i lokalnite tela vo vrska so sorabotkata so sektorot. Sepak, kako sto se pokaza vo slucajot na neodamna smenetata Rakovoditelka na taa kancelarija, Jadranka Cigelj, Kancelarijata za zdruzenija za Vladata e od sekundarna politicka vaznost. Stanuva zbor za lice cii stavovi za nevladinite organizacii ja odrazuvaat krajnata nekompetentnost i neprijatelstvo kakvo sto bese voobicaeno vo ranite 1990ti. Taka pred nesto poveke od edna godina, vo intervjuto za nedelnikot "Glas koncila" Cigelj gi obvini nevladinite organizacii za velepredavstvo i sugerirase kako nekoi bi trebalo da se sledat. Ako zememe vo obzir deka vakvite stavovi vo potpolnost se sprotivni na deklariranata politika na dvete posledni vladi kon nevladinite organizacii, mozeme edinstveno da zaklucime deka Rakovoditelkata na taa kancelarija e imenuvana isklucivo na osnova na politickite zaslugi. Sovet za razvoj na gragjanskoto opstestvo. Ovde stanuva zbor za medjusektorskoto sovetodavno telo na Vladata osnovano 2002. godina so cel izrabotka na strategijata za razvoj na graganskoto opstestvo, sledenje na sproveduvanjeto na Programata za sorabotka na Vladata i sektorot kako i sledenje na finansiskata potpora od drzavniot budzet koj se odobruva za programi i proekti za nevladini organizacii vo Hrvatskiot Sovet za razvoj na gragjanskoto opstestvo koj e sostaven od deset predstavnici na nevladini organizacii, deset predstavnici od nadlezni vladini institucii i tri strucni lica. Predstavnicite na nevladinite organizacii se imenuvaat od deset podracja na deluvanje: (1) zastita i promocija na covekovite prava; (2) griza za lica so invaliditet; (3) zastita na zdravjeto i unapreduvanje na kvalitetot na zivot; (4) griza za decata; (5) zastita na okolinata i odrzliv razvoj; (6) socijalna griza; (7) deluvanje na mladite; (8) demokratizacija i razvoj na opstestvoto; (9) kultura; (10) deluvanje na zdruzenija proizlezeni od gragjanskata vojna. Ovaa podelba voedno predstavuva i sluzbena klasifikacija na neprofitnite organizacii. Vo poslednite nekolku godini imase i dosta primedbi za rabotata na sovetot , pred se od strana na neformalnata inicijativa od petnaesetina organizacii pod naslov "Forum na gragjanskoto opstestvo", no i od samite clenovi i clenki na Sovetot, predstavnici na nevladinite organizacii. Sovetot, smetaat kriticarite imase prakticno mnogu malku sila na deluvanje i pred se e koristen kako paravan za odlukite na Kancelarijata za zdruzenija. Od ovie pricini, a posebno poradi izjavata na rakovoditelkata na kancelarijata na gorespomenatoto intervju i izostanuvanjeto na reakcija na Vladata, cetiri clenovi na vtoriot sovet (2003. - 2006.) podnesoa ostavki, poradi toa sto toa telo izgubi legitimitet. Vo maj 2006. Kancelarijata za zdruzenija otpocna proces za izbor na tret sovet. Nastojuvajki ovoj proces da go napravi transparenten i demokratski, Kancelarijata ovozmozi organizaciite da dostavat svoi predlozi za nacin na izbor i imenuvanje na clenovi. Vrz osnova na tie predlozi e izraboten predlog vo koj organizaciite koi se podeleni na deset podracja na deluvanje, nominiraat a potoa i biraat pretstavnici za svoeto podracje, odnosno podsektor. No iako rezultatite od izborot bea objaveni uste vo septemvri 2006, Sovetot za razvoj na gragjansko opstestvo e imenuvan duri po poveke od cetiri meseci, a konstituirackata sednica seuste ne e odrzana. Vrz izbranite clenovi i clenki navodno po naracka na Kancelarijata za zdruzenija e izvrsena sigurnosna proverka od strana na tajni sluzbi, sto ocigledno go uspori procesot. Po informaciite za taa nezakonska proverka vo januari 2007. koja izleze vo javnost predizvikuvajki prvoklasna politicka afera, Vladata po itna postapka ja promeni Rakovoditelkata na kancelarijata za zdruzenija. Interesen osvrt na celiot slucaj dade Jagoda Munić od Zelena akcija na portalot h-alter.org. Nacionalna fondacija za razvoj na gragjanskoto opstestvo. Ovaa javna fondacija, osnovana 2003. od strana Hrvatskiot Parlament deluva nadvor od strukturata na drzavnata i lokalnata uprava. Osnovnite aktivnosti na Fondacijata za razvoj na gragjanskoto opstestvo vklucuva pruzanje na finansiska i strucna potpora na programite koi ja potttiknuvaat odrzlivosta na neprofitnite organizacii, medjusektorskata sorabotka, gragjanskite inicijativi, volonterstvo i sl. Vo toj kontekst e posebno vazen faktot da ne se dodeluvaat sredstva isklucivo za proektni aktivnosti, tuku i trigodisna institucionalna finansiska potpora. Fondacijata se finansira od drzavniot budzet, del od prihodite od igrite na sreka, kako i od osnovniot imot, no i so stranski donacii (Evropska komisija; Oddel na britanskata Vlada za medjunaroden razvoj; USAID). Vo upravuvanjeto so Fondacijata podednakvo se zastapeni predstavnicite na drzavnata uprava, predstavnici na nevladinite organizacii i strucnjaci za ova podracje. Na rabotata na Nacionalnata fondacija za razvoj na gragjanskoto opstestvo, isto taka imase prigovori, pred se povrzani so procedurata i rezultatite od konkursot, a tie prigovori pokazuvaat deka sekako se nuzni podobruvanja. Sepak so ovaa institucija e voveden mnogu inovativen mehanizam koj ovozmozuva so javni pari da se kompenziraat nestabilnostite nastanati po zaminuvanjeto na stranskite donatori, a istovremeno se osiguruva dodeluvanjeto na sredstvata da ne bide pod direktna politicka kontrola, tuku barem delumno da bide prepustena na onie koi gi primat tie sredstva. Strateski dokumenti Programata za sorabotka na Vladata na RH i nevladiniot, neprofiten sektor (pdf). Ovoj dokument, usvoen od Vladata na pocetokot na 2001. predstavuva - barem na deklarativno nivo - edna od najvaznite tocki na prestvrt vo smer na pootvorena, sorabotnicka politika sprema gragjanskiot sektor. So ovoj dokument nevladinite, neprofitni organizacii jasno gi prepoznavaat kako znacajni opstestveni akteri, posebno vo kreiranjeto, sledenjeto na sproveduvanjeto na javnite politiki i pruzanje na javni sulugi. So programata vo opsta forma se odreduvaat nacelata, podracjata i nacinite na sorabotka na vladata i sektorot. Pritoa posebno e vazno naceloto na nezavisnost: pravoto organizacijata da dava primedbi na vladinata politika, nezavisno od finansikata vrska. Ovoj dokument e izraboten preku proces na konsultacija na vladata i prestavnicite na nevladinite organizacii i vo taa smisla predstavuva kvalitetna osnova za sorabotka i partnerstvo. Sepak, Programata na sorabotka na Vladata na RH i nevladiniot, neprofiten sektor nema zakonska sila, a nitu pak plan za sproveduvanje spored koj bi bilo mozno da se evaluira. Zatoa pred se moze da se smeta kako izraz na dobra volja, koj podocna, barem vo nekoja merka pocna da se realizira. Nacionalnat strategija za sozdavanje na pottiknuvacko opkruzuvanje za razvoj na gragjanskoto opstestvo. (pdf) Donesuvanjeto na strategijata za razvoj na gragjanskoto opstestvo navedeno e kako obvrska na vladata uste vo prethodno opisanata programa za sorabotka od 2001, a zadacata za negova izrabotka e dodelena na Sovetot za razvoj na gragjanskoto opstestvo so akt so koj e osnovano toa telo (2002.). Medjutoa, taa strategija – po nekolku neuspesni obidi i eden skandal (povtorno povrzan so Jadranka Cigelj) – go zdogleda svetloto na denot duri vo sredinata na 2006. Za procesot na izrabotka na strategijata bide potransparen i poinkluziven i za da se izbegnat novi nedorazbiranja i mozni skandali, Vladata vo pocetokot na 2006. osnovase rabotna grupa zadolzena za izrabotka na nacrt na ovoj dokument. Taa grupa ja usvoi strukturata i sodrzinata na strategijata i povika golem broj na strucnjaci od podracjeto na gragjanskoto opstestvo koi bea angazirani za pisuvanje na poedini delovi. Ponatamu otvorena e posebna internet strana i forum na koj site zainteresirani mozat da ucestuvavaat vo oblikuvanjeto na tekstot. Niz takviot proces e formirano i imeto na strategijata (Nacionalnata strategija za sozdavanje na pottiknuvacko opkruzuvanje za razvoj na gragjanskoto opstestvo) i se raspraveni mnogi nejzini vazni dokumenti. Vo maj 2006. sproveden e proces na javna rasprava za predlog tekstot vo cetiri hrvatski gradovi vo koj ucestvuvaa golem broj na pretstavnici na nevladini organizacii. Konecniot tekst na Strategijata e usvoen vo juli, a na 1. fevruari 2007. Vladata donese i Operativen plan za nejzino sproveduvanje vo periodot od 2007. do 2011. so precizno odredeni merki, rokovi i odgovorni institucii. Strategijata ja utvrduva sostojbata i celite na deset podracja na razvoj na gragjanskoto opstestvo: (1) vrednosno vtemeluvanje na odnosot drzava i gragjanskoto opstestvo; (2) socijalna kohezija; (3) ucestvo na gragjanite vo oblikuvanje na gragjanskata politika; (4) obrazovanie za demokratsko gragjanstvo i covekovi prava; (5) praven okvir za deluvanje i razvoj na gragjanskoto opstestvo; (6) institucionalen okvir za potpora za razvoj na gragjanskoto opstestvo; (7) sostav za finansiska poddrska i razvoj na gragjanskoto opstestvo (8) regionalen razvoj; (9) razvoj na volonterstvoto, filantropija i fondacii; (10) razvoj na gragjanskoto osptestvo vo medjunaroden kontekst. Najgolemite nedostatoci na sodrzinata na Strategijata se sekako vo nejzinata heterogenost, preterana opsirnost na poedini delovi i poimovni nedoslednosti. Taka citajki go tekstot se steknuva vpecatok deka avtorite sepak ne uspeale da go objasnat poimot sto e toa gragjansko opstestvo: grupa pravni lica registirani kako zdruzenija, fondacii i ustanovi ili pak deluvanje koe se temeli na odredeni vrednosti. Ovaa konfuznost e pred se rezultat na golemiot broj na licnosti koi ucestvuvale vo sozdavanjeto. No, od druga strana, tokmu toj fakt e klucna osnova za legitimiranje na Strategijata. Javno finansiranje Po zaminuvanjeto na stranskite donatori i so obzir na slabata razvienost na privatnata filantropija, drzavata i lokalnite edinici denes se najvazni izvori na finansiski sredstva za rabotata na nevladinite organizacii. Tkavata situscija od edna strana e malku problematicna, bidejki nikogas ne mozno vo potpolnost da se iskluci moznosta za politicki pritisok. Od druga strana pak, finansiranjeto na neprofirniot sektor so sredstvata na zaednicata vo koja deluvaat, makar tie da se pribiraat po pat na danok potencijalno moze da sozdade jasen odnos za polaganje smetka. So osnovanjeto na kancelarijata za zdruzenija 1998. centraliziran e golem del od drzavnite sredstva nameneti za zdruzenijata koi dotogas se osiguruvaa od budzetite na poedini ministerstva i vladini kancelarii, so sto znacajno e unapredeno javnoto finansiranje na zdruzenijata, pred se vo smisol na izednacuvanje na procedurata (javni konkursi i sl.). vo 2002. e osmislena povtorna decentralizacija na sredstvata na Kancelarijata za zdruzenijata od budzetot na ministerstvata i Vladinata kancelarija i e vovedena budzetska pozicija na Nacionalnata za razvoj na gragjanskoto opstestveno. Istata godina e donesen Zakon za prireduvanje na igrite na sreka i nagradni igri, so koi 50% od prihodite od igrite na sreka se nasocuvaat vo proekti, odnosno programi na organizaciite koi se zanimavaat so sport, borba protiv droga, socijalna i humanitarna dejnost, problemi na licnostite na invaliditet, tehnicka kultura, kultura, neformalno obrazovanie i razvoj na gragjanskoto opsetstvo. So toa denes e sozdaden relativno povolen praven okvir za javno finansiranje na nevladinite organizacii. So ovoj direkten oblik na finansiranje po pat na javen konkurs na Fondacijata, ministerstvata, Vladinite kancelarii, lokalnite i podracnite samoupravi, drzavata nastojuva da gi pottikne gragjanite i pretprijatijata na aktivno daruvanje na neprofitnite organizacii. Spored zakonot za danok na dobivka (profit) i danok za prihod donaciite do dva posto od otvareniot prihod vo prethodnata godina se smetaat za danocno priznat rashod. * * * Politikata kon nevladiniot, neprofiten sektor vo Hrvatska vo mnogu elementi poveke ostava vpecatok na slucaen zbir na rezultati na poedini (politicki) momenti otkolku sostavno zanimavanje so jasno postaveni problemi i celi. Taka istovremeno na sila e krajno nazaden i restriktiven zakon za fondacii i poprilicno inovativen mehanizam na javno finansiranje; i istovremeno se prakaat tajni sluzbi kaj predstavnicite na nevladinite organizacii i se nosi mnogu uverliva i sprovedliva strategija za pottiknuvanje na razvojot na gragjanskoto opstestvo. Sepak se cini deka vo posledno vreme se poveke slicni politicki momenti se turkaat vo nasoka koja e povolna za razvoj na sektorot. |
Verzija za pecatenje
{intl-topofpage}
