Bosna i Hercegovina: Zakonite daleku od zadovoluvacki

25 February 2007

Nastanokot i razvojot na takanareceniot �tret sektor� t.e. masovnata pojava na nevladinite organizacii vo Bosna i Hercegovina, kako nositeli i promoteri na vrednostite na gragjanskoto opstestvo, nema dolga istorija vo nasata zemja. Pred vojnata (1992-1995) postoeja opstestveni organizacii koi deluvaa pod drzavna zakrila, voglavno vo sferata na kulturata i sportot, dodeka nevladinite organizacii kako sto gi poznavame denes, se razvija vo vtorata polovina na devedesetite godini na minatiot vek.

Brojot na nevladinite organizacii vo BiH, zavisno od izvorot na informacii, varira od nekolku stotini, pa do nekolku iljadi. Vo obidot da se dobie makar okvirna slika za realniot broj na nevladini organizacii vo zemjata ICVA napravi istrazuvanje obrakajki se do instituciite zadolzeni za nivna registracija.Toa se: Ministerstvoto za Pravda na BiH (zadolzeno za registracija na zdruzenijata/fondaciite koi se aktivni na nivo na drzavata); Ministerstvoto za Pravda FBiH (zadolzeno za registracija na zdruzenijata/ fondaciite aktivni na nivo na Federacijata na BiH); Kantonalnite ministerstva za pravda vo FBiH (zadolzeni za registracija na zduzenijata/fondaciite koi svoite aktivnosti gi izvrsuvaat na nivo na kantonite; Zavodot za statistika na Republika Srpska. Spored toa istrazuvanje vkupniot broj na registrirani nevladini organizacii vo BiH iznesuva: 6528 zdruzenija na gragjani i 70 fondacii. Taa brojka ne podrazbira deka site registrirani organizacii se aktivni, bidejki tie pri gasnenjeto na svoite aktivnosti (cesto poradi nedostatok na resursi) ne e zadolzitelno da se izbrisat od registarot, taka da e tesko da se procenat brojkite na vistinski aktivnite zdruzenija na gragjani od 6528 registrirani.

Iako za organizaciite na gragjanskoto opstestvo vo BiH vrezan terminot �nevladina organizacija� , toj kako takov ne postoi vo registracijata pri relevantnite tela. Nevladine organizacii moze da se registriraat kako �zdruzenie na gragjani� ili kako �fondacija� i toa predstavuva edinstveno pravno mozna opcija da dobijat praven subjektivitet i da se vklucat vo pravnoto rabotenje.

Praven osnov za osnovanje i registracija na nevladinite organizacii utvrden e so Ustavot na Bosna i Hercegovina i toa na osnova na medjunarodniot praven standard deka �pravata i slobodite se utvredeni vo Evropskata konvencija za zastita na covekovite prava i osnovni slobodi i vo nejzinite protokoli direktno gi primenuvaat vo Bosna i Hercegovina�, so prioritetna sila �nad site ostanati zakoni�. Spored osnovata dadena vo Ustavot na BiH i Ustavot na entitetite sodrzat slicni odredbi. Vo Bosna i Hercegovina postoi Zakon za zdruzenijata na gragjani i fondacii, vo Federacijata BiH i Zakon za zdruzenija na gragjani i fondacii na Republika Srpska koi ja reguliraat ovaa oblast i po koi se registrirani poveketo organizacii vo BiH, no vo oblik na �zdruzenija na gragjani�. Parlamentarnoto sobranie na BiH na svojata sednica, odrzana na 30. noemvri 2001. godina, go usvoi predlog Zakonot za zdruzenija na gragjani i fondacii na Bosna i Hercegovina (�Sluzben vesnik BiH, br. 32/01 od 28. dekemvri 2001. godina), a koj stapi na sila 05. januari 2002. godina.

Zakonot za zdruzenija i fondacii vo BiH vo clen 2, stav 1. gi definira zdruzenijata na gragjani na sledniot nacin: zdruzenijata se osnovaat so zaednicki dogovor so koj grupa od tri ili poveke fizicki, odnosno pravni lica, vo site kombinacii, dobrovolno zdruzuvanje zaradi ostvaruvanje na nekoj zaednicki interes, a pri toa nema namera da steknuva profit. Zdruzenieto stanuva pravno lice togas koga e registrirano onaka kako sto e predvideno so ovoj zakon. So ovoj zakon se ureduva osnovanjeto, registracijata, vnatresnata organizacija, upravuvanje so imot i prestanok na rabotata na zdruzenijata i fondaciite. Stanuva zbor za opst zakon koj se primenuva na site zdruzenija, osven verskite zaednici, politicki i sindikalni organizacii.

Vo Federacijata na Bosna i Hercegovina zdruzuvanjeto na gragjani bese zakonski regulirano so Zakonot za zdruzuvanje na gragjani, Zakonot za fondacii i Zakonot za humanitarna dejnost i humanitarni organizacii. pred ovie zakoni se pimenuvase Zakonot za zdruzenija na gragjani koj e donesen uste od predvoeniot period.7 (�Sluzben vesnik SR BiH� br. 5/90 i 21/90). Potrebata za eden zakon koj bi ja reguliral ovaa oblast bese mnogu izrazena. Taka Parlamentot na Federacija Bosna i Hercegovina, na sednica na Domot na narodot odrzana na 5. mart 2002. godina i na sednica na Predstavnickiot dom odrzan 17. juli 2002. godina, donese Zakon za zdruzenija i fondacii. Blagodarejki na navedeniot zakon, prv pat edinstveno se ureduva materijata koja do negovoto donesuvanje bese uredena so tri zakoni. Na denot na stapuvanje na sila na ovoj zakon, prestanaa da vazat trite navedeni zakoni, osven nekoi clenovi na Zakonot za humanitarna dejnost i humanitarnite organizacii.

Vo Republika Srpska pravnata regulativa vo vrska so zdruzenija i fondaciite bese uredena so Zakonot za nasledstvo,zdruzenija na gragjani i fondacii, i Zakonot za zdruzenija na gragjani (�Sluzben vesnik SR BiH�, br. 5/90 i 21/90). Narodnoto sobranie na Republika Srpska na svoeto osnovanje, 27. septemvri 2001. godina, go usvoi Zakonot za zdruzenija i fondacii, so cie stapuvanje na sila prestanaa da vazat prethodnite zakoni. Vo materijalno-praven smisol Zakonot za zdruzenija i fondacii na Republika Srpska gi donesuva najvaznite novini po prasanjeto na zastita na ideite na neprofitniot sektor, moznostite na postoenje na neformalni zdruzenija ili grupi na gragjani, mal broj na osnovaci (tri) i resavanje na sudbinata na imotot vo slucaj na prestanok na rabota na zdruzenieto.

Ispituvanjata sprovedeni medju nevladinite organizacii i analizite koi se raboteni vo Bosna i Hercegovina pokazuvaat deka postoeckata pravna regulativa za ovaa vrsta na pravni lica ne e zadovoluvacka, t.e. ne e prilagodena na potrebite na organizaciite od gragjanskoto opstestvo. Postoeckite zakoni ednakvo gi tretiraat site vidovi na zdruzenija bez obzir na specificnosta na organizaciite i na nivnite polinja na deluvanje, sto posebno gi zbunuva predstavnicite na vlasta pri sorabotkata so nevladinite organizacii i pri dodeluvanjeto na sredstvata od budzetot zatoa sto vo ista grupa se naodjaat mladinskite organizacii, zdruzenijata, zenite, penzionerite, ribolovcite, intelektualcite, pretpriemacite, povratnicite, sportskite klubovi i drugi zdruzenija.

Nepostoenjeto na institucionalen okvir za nevladiniot sektor go marginalizira vlijanieto na istiot vo osnovnite pravci za razvoj na opstestvoto. Vo nasoka na podobruvanje na sostojbata vo toa pole �Centarot za promocija na gragjanskoto opstestvo�, zaedno so drugite nevladini organizacii koi ja pominale obukata za institucionalna izgradba otpocnaa inicijativa za sozdavanje na ulsovi za odrzliv razvoj na nevladiniot sektor vo Bosna i Hercegovina. Organizaciite koi ja poddrzaa ova inicijativa formiraa Koalicija na nevladini organizacii cie zaednicko moto e �Da se raboti i uspee zaedno�. Vo tekot na 2004. godina, vnatre vo Koalicijata, odrzani se niza okrugli masi na koi se raspravase za problemite na gragjanskoto opstestvo. Kreirani se strateski dokumenti na Koalicijata vo cija izrabotka ucestvuvaa skoro site organizacii clenovi na Koalicijata. Stanuva zbor za slednite dokumenti:

�Spogodba za sorabotka pomedju Sovetot na ministri na BiH i nevladiniot sektor�,
�Standardi na kvalitetot na sorabotka pomedju vladata i nevladiniot sektor vo BiH�,
�Kodeks na odnesuvanje za nevladiniot sektor vo BiH� i
�Strateski pravci za razvoj na nevladiniot sektor vo BiH�.

Dokumentite se usvoeni na Konferencijata na NVO, odrzana vo Saraevo vo dekemvri 2004. godina. Konferencijata predstavuva najznacaen nastan za NVO vo BiH, zatoa sto tuka se usvoeni klucnite detali za ponatamosen razvoj na nevladiniot sektor. Na konferencijata prisustvuvaa 310 delegati i preku stotina gosti od medjunarodni organizacii vo BiH, fondacii, politicki partii i predstavnici od site novia na vlasta. Do denesen den ne zazivea Spogodbata za sorabotka pomedju Sovetot na ministri na BiH i nevladiniot sektor.

Rabotata na kancelariite i aktivnostite na nevladiniot sektor vo Bosna i Hercegovina do sega voglavno se finansirani od stranskite mednjunarodni organizacii. Vo izminatite 15 godini ovaa poddrska bese mnogu golema i presudno vlijaese na zfirmacijata na nevladiniot sektor vo Bosna i Hercegovina.
Mnogu mal procent na aktivnosti i proekti se od razlicno nivo se finansiraat od vlastite. Pricini za toa ima poveke, a osnovni se ogranicenosta so raspolozliv budzet i neprepoznavanje na ulogata koja nevladinite organizacii bi mozele da ja imaat vo opstestvoto, vo smisol na deluvanje na problemite koi instituciite ne mozat sami da gi resat.