Makedonija: Leka, poleka kon liberalizacija na telekomunikaciite

30 November 2006

Politicka volja za podobruvanje na sostojbata vo oblasta na telekomunikaciite i informacisko � komunikaciskite tehnologii (IKT) postoi, i toa e se pojaka, sudejki spored najavite na novata Vlada deka Zakonot za informaticko opstestvo e vo proces na usvojuvanje,no i so najavite za osnovanje na Ministerstvo za informaticki tehnologii, koe bi trebalo da zapocne so rabota do krajot na godinava. Na regionalnata konferencija E-Society, koja bese odrzana pred dve nedeli, Ministerot za Transport i vrski Mile Janakievski najavi i brojni proekti koi ke bidat sprovedeni slednata godina, medju koi i proektot za besplatni kompjuteri za makedonskite ucilista.

So cel sozdavanje na se pogolema konkurencija vo telekomunikaciskiot sektor vo zemjata, na 30ti oktomvri 2006. Agencijata za elektronski komunikacii (AEK) raspisa medjunaroden tender za tret operator vo mobilnata telefonija, koj ako se sprovede kako sto e zamisleno, bi trebalo da dovede do dramaticen pad na cenite na uslugite i do liberalizacija na pazarot za mobilna telefonija.Na konkursot za raspredelba na frekfenciite, se imaat prijaveno vkupno 13 kompanii. Spored planovite, tretiot operator za mobilna telefonija bi trebalo da zapocne so rabota do krajot na juni 2007.

Po mnogu najavi, Kompanijata �Makedonski Telekomunikacii� ke dobie vistinska konkurencija vo On.net, internet provajderot koj ke zapocne i oficijalno so pruzanje na uslugi od fiksnata telefonija. On.net planira prvite telefonski linii da gi pusti vo prodazba na 24.januari 2007. Noviot operator ke im ovozmozi na gragjanite na Makedonija poeftini medjunarodni, medjugradski i lokalni razgovori, kako i povici kon mobilnite mrezi vo zemjata. Spored najavite, vo ponudata ke ima brojni paketi so razlicni uslugi. Vo ovoj moment, seuste ne e poznato dali korisnicite koi odlucile da prejdat na On.net ke moraat da plakaat mesecna pretplata. Glavnata prepreka za vlez na nov operator vo fiksnata telefonija, koj bi bil konkurencija na Telekomot, bese vo dogovorot za koncesija, so koj na "Makedonski telekomunikacii" mu bea ovozmozeni eksluzivni prava (monopol, so drugi zborovi). Spored toj dogovor, monopolot na MT trebase da zavrsi na 31.dekemvri 2004. No sepak, poradi odlozuvanjeto na usvojuvanjeto na Zakonot za elektronski komunikacii, koj bese donesen vo mart 2006, liberalizacijata na pazarot docnese skoro dve godini.

Telekomunikaciskite kompanii se zalat na visokite ceni koi Telekomot im gi naplatuva za konekcija na negovata mreza. Inaku, Telekomot ima monopol na cenite za interkonekcija do 2018 godina. Kako i vo site ostanati evropski zemji, dogovorite za interkonekcija se neophodni za razvoj na efikasna konkurencija vo Makedonija, zatoa sto imaat direktno vlijanie na cenite koi koi gi plakaat krajnite korisnici na telekomunikaciskite uslugi sega i vo idnina. Za da se zabrza liberalizacijata vo telekomunikaciskiot pazar, Vladata i nalozi na Agencijata za elektronski komunikacii do 15.dekemvri godinava da napravi detalna revizija na ponudite za interkonekcija, vo koja cenite ke bidat bazirani na realnite operativni trosoci i poniski od cenite koi Makedonski Telekomunikacii gi nudi na svoite krajni korisnici.

Postoeckata infrastruktura vo Republika Makedonija vklucuva mreza na fiksna javna telefonija, mreza na mobilna javna mreza i mrezi koi ovozmozuvaat pristap na internet i transfer na drugi telekomunikaciski signali. Mrezata na javnata fiksna telefonija na "Makedonski telekomunikacii", kompanija sa dominanten privaten kapital (51% od kompanijata poseduva ungarskiot "Matav"), vo potpolnost e digitalna. Osven prenos na glas i podataci, ovaa kompanija nudi brojni drugi servisi (govorna posta, konferenciski vrski, linii za itni slucai, linii za 0800 (zeleni) broevi, 08xy (plavi) broevi, pripejd karticki, itn.). Brojot na korisnici na fiksnata telefonija iznesuva okolu 525 iljadi spored podatocite na Komisijata za informaticka tehnologija (KIT).

Pazarot za internet provajderi vo Makedonija e liberaliziran od oktomvri 1997.godina, koga se izdadeni koncesiite za prenos na podatoci. Rezultatot e postoenje na pet povazni internet provajderi vo zemjava. Procenkite za brojot na internet korisnici vo Makedonija se dvizi od 5% spored Ministerstvoto za soobrakaj i vrski, preku 18% spored Nacionalniot zavod za statistika, se do 27%, kako sto e navedeno vo istrazuvanjeto �Upotreba na internet i kompjuteri vo Republika Makedonija", koe go sprovede USAID (napomena: 8% od site korisnici pocnalo da koristi internet vo poslednite 6 meseci). Nasite obidi da dobieme pokonkretni podatoci od Agencijata za elektronski komunikacii, ne uspeaa.Ni bese receno deka tie informacii gi poseduvaat provajderite, koi gi smetaat za mnogu doverlivi podatoci koi ne treba da se objavuvaat vo javnost.

Iako brojot na korisnici na internet i ponatamu e mal, postojat vidlivi rezultati od sprovedenite aktivnosti od Akcioniot plan za informaticko opstestvo, koj bese usvoen zaedno so Strategijata za informaticko opstestvo. Sprovedeni se nekolku vazni proekti od oblasta na e-vlada, e-biznis i e-gradjani:

voveduvanje na broadband internet vo site osnovni i sredni ucilista (vkupno 550 ucilista, so finansiska poddrska od USAID);
www.piom.com.mk - elektronsko podnesuvanje na MPPP obrazec za PIO (vkluceni se site aktivni kompanii vo Makedonija);
www.emarketplace.org.mk - portal namenet na kompaniite koi sakaat da gi promoviraat svoite proizvoid i uslugi na internet;
www.ads.gov.mk - elektronsko podnesuvanje na prijavi za vrabotuvanje vo Agencijata za vraboteni vo administracijata;
tocki za pristap na internet za gragjanite vo osum makedonski opstini, sekoj centar e opremen so 10 kompjuteri i brza vrska;
www.mchamber.org.mk - 220.000 poseti vo tekot na 2005 na web sajtot na stopanskata komora;
servisite na e-vladinite uslugi se naodjaat na portalot www.uslugi.gov.mk;
transparentno objavuvanje na zaklucocite i odlukite na Vladata na Republika Makedonija.

Edinicite na lokalnata samouprava minimalno ja koristat osnovnata komunikaciska infrastruktura. Od vkupno 124 gradonacalnici, 44 koristat e-mail, samo 23 od niv imaat web sajt (izrazeno vo procenti, 35,4% koristat e-mail i pomalku od 18% ja promoviraat svojata politika i aktivnosti na web sajt). Ova e, pred se, posledica na faktot sto PC pismenosta vo Makedonija e na isklucitelno nisko nivo.

Spored KIT momentalno, postojat okolu 6.000 korisnici na ADSL vo Makedonija, voglavno pravni lica, odnosno razni firmi. Maliot broj na korisnici na internet e posledica na visokite ceni na broadbandot. Cenite na ADSL pristupot se dvizat pomedju 25 i 40 evra, vo zavisnost od brzinata i ogranicuvanjeto na kolicinata na soosrakaj, dodeka dial-up pristapot e mnogu skap. Kablovskite operatori nudat kabelski internet, po ceni koi se formiraat na osnova na brzinata i kapacitetot za download, a se dvizat pomedju 10 i 20 evra za 1GB download so brzina od 512 Mbs.

Dvete kompanii koi imaat licenca za mobilna telefonija se "Cosmofon" i "Mobimak" (koj od neodamna stana "T-mobile Makedonija", i taka stana desetti clen na T-Mobile International). Vkupniot broj na korisnici na mobilna telefonija spored KIT e okolu 776.000. �Cosmofon� e vtoriot operator i konkurencija na kompanijata T-mobile samo vo domenot na mobilna telefonija. Ovaa kompanija poleka, no sigurno, gi dokazuva prednostite na konkurencija na pazarot, koga stanuva zbor za cenite, no i za raznovidnosta na proizvodite i nivniot kvalitet.

So eden operator za fiksna telefonija i nekolku drugi kompanii koi nudat razlicni telekomunikaciski uslugi, Makedonija e na samoto dno na listata na evropski zemji koga stanuva zbor za javnite telefonski uslugi. Edna minuta lokalen razgovor vo fiksnata telefonija vo Makedonija cini 0,0159 eur. Edna minuta vo medjugradskiot soobrakaj cini 0,0477 evra. Imajki gi vo vid trosocite za zivot i prosecnite plati, graganite na Makedonija plakat isklucitelno visoki telefonski smetki. Cullen International, ugledna belgiska agencija, vo izvestajot za sostojbata vo telekomunikaciskiot sektor vo JIE potvrdi deka Makedonija e na vrvot na evropskite zemji po cenite na telefonskite uslugi. Nivnata analiza pokaza deka makedonskite gragjani plakaat isti mesecni pretplati kako i gragjnaite na EU. Spored niv, Makedonija, po cenite na medjunarodnite razgovori se priblizuva kon evropskiot prosek.