Telekomunikaciite vo Bosna i Hercegovina

29 November 2006

Vo Bosna i Hercegovina do pocetokot na vojnata vo prvata polovina na devedesetite godini od minatiot vek postoese izgradena telekomunikaciska infrastruktura, koja gi vklucuvase telefonskata i telegrafskata mreza, kako i mreza za prenos na podatoci.Vkupniot kapacitet na bh. telefonskite centrali bese 744.000 telefonski priklucoci. Voenite slucuvanja pricinija golema materijalna steta na telekomunikaciskite objekti, a so administrativnata podelba na zemjata na dva entita dojde i do podelba vo telekomunikaciskiot sektor.

Denesniot A.D Telekom Srpske, teleoperator koj deluva na teritorijata na Republika Srpska, e praven naslednik na JODP za telekomunikacii, nastanat od podelbata na Javnoto pretprijatie PTT soobrakaj vo RS. Vo Federacijata BiH deluvaat dva nacionalni telekom operatori.Akcionerskoto drustvo BH Telecom, nastana od Javnoto pretprijatie PTT soobrakaj BiH i Hrvatski telekomunikacii. D.O.O. Mostar nastana so razdvojuvanjeto HPT na Hrvatska posta i Hrvatski telekomunikacii.

Specificnosta na Bosna i Hercegovina se gleda i vo postoenjeto na tri nacionalni teleoperatori monopolisti, sto na nedovolno upatenite moze da im cini kako svoevrsen paradoks, zato sto vo �normalni� drzavi postoenjeto na poveke od dva teleoperatori samo po sebe nametnuva pretpostavka deka postoi otvoren pazaren natprevar pomedju razlicnite telekomi, koja bi rezultirala so poraznovrsna ponuda na uslugi, kako i so odredeni pogodnosti za gragjanite, posebno sto se odnesuva do cenite na uslugite.Sepak, dobrite poznavaci na lokalnite priliki znaat deka vo edna zemja so dva entiteta i tri naroda, i telekomite se podeleni po nacionalniot kluc i teritorijalno jasno se razgraniceni. Cenite na nivnite uslugi se priblizno ednakvi, taka da zasnivanjeto na pretplatnicki odnos iznesuva 76,69EUR kaj site tri operatori, dodeka edna minuta lokalen povik cini okolu 0.0132936 EUR /min (BH Telecom), 0.0138049 EUR /min (HT Mostar) i 0.0102258 EUR /min (Telekom Srpske). Edna minuta razgovor so evropskite zemji iznesuva 0.669792 EUR /min (BH Telecom), 0.766938 EUR /min (Telekom Srpske) i 0.942822 EUR (HT Mostar), a so ostatokot od svetot 0.879422 EUR /min (BH Telecom), 1.27823 EUR /min(Telekom Srpske) i 1.54512 EUR /min (HT Mostar).

Spored istrazuvanjata objaveni vo UNDP-ovata publikacija sistem za rano predupreduvanje za prviot kvartal na 2004. godina i prviot kvartal na 2005. godina vo cela Bosna i Hercegovina, 80,1% od domakinstvata imaat fiksen telefonski priklucok. Istrazuvanjeto ne pokazuva golemo otstapuvanje pomedju poedincni regioni sto se odnesuva do penetracijata vo fiksnata telefonija. Od druga strana, jasno se ukazuva deka dostapnosta na telefon vo urbanite podracja e znacitelno pogolema otkolku vo ruralnite podracja. Ova go potvrduva i ispituvanjeto na zivotniot standard na graganite na BiH spored koj 85% od domakinstvata vo urbanite podracja imaat telefon, a 60% u poluurbanite i ruralnite podracja.

Rabotata na site telekom operatori vo Bosna i Hercegovina, kako i procesot na privatizacija na telekomot i liberalizacija na telekomunikaciskiot pazar , kako i realizacijata na prevzemenite zakonski obvrski i site pravni akti povrzani za poleto na telekomunikacii, gi nadlgeduva Sektorot za telekomunikacii na Regulatornata agencija za komunikacija (RAK). Vo odlukata za Politikata za sektorot za telekomunikacii od 2002. godina, koe go usvoi Sobranieto na ministri na Bosna i Hercegovina, se naglasuva potrebata preku izbalansiran odnos na vremenski kontrolirana liberalizacija i regulacija koja odgovara, da se osigura site gragjani na Bosna i Hercegovina da imaat pristap na javnite govorni telefonski uslugi po pristapna cena.

Isto taka, vladite na dvata entiteta bi trebalo vo dogovor so telekomunikaciskite operatori, da odberat najpovolen model i metod na privatizacija, taka da procesot na privatizacija vo sektrorot bi mozel da zapocne vo vtorata polovina na 2002. godina. Trite nacionalni telekom operatori, prema strukturata na sopstvenost na kapital , se uste se mnozinsko drzavni t.e. go poseduvaat entitetite. Taka da BH Telecom d.d. Sarajevo, e 90% vo sopstvenost na drzavata, Telekom Srpske a.d. Banja Luka e so 65% vo drzavna sopstvenost, a Hrvatski Telekomunikacii d.o.o. Mostar pripadjaat na drzavata so 62,76%.

Denes, na krajot na 2006 godina, procesot na privatizacija e seuste na samiot pocetok i predstavuva predment na silni raspravi i politicki raziduvanja na drzavno, entitetsko i stransko nivo.Vo pregovorite za privatizacija najdaleku otide Vladata na RS koja licitira so cena od 800 miliona KM za prodazba na 80 % od Telekom Srpske. Takvite planovi naiduvaat na negoduvanje vo odredeni krugovi vo Federacijata BiH, kade sto smetaat deka toa e preniska cena, i deka so toa se namaluva i cenata na preostanatite dva telekom operatori, koi deluvaat na teritorijata na Federacijata BiH. Toa otvara i mnogu spekulacii i raspravi okolu prasanjeto dali privatizacijata na telekomot treba da se odviva na drzavno ili enitetsko nivo i dali vo privatizaciskite procesi glaven zbor treba da imaat politickite partii ili specijaliziranite drzavni agencii. Isto taka, mnogu ekonomisti ukazuvaat na toa deka telekomite vo BiH vredat mnogu poveke otkolku sto se sprekulira vo mediumite, taka sto politickite prepukuvanja okolu privatizacijata mozat da rezultiraat samo so urivanje na vrednosta na ovie pretprijatija.

Vo prilog na mislenjeto deka telekomunikaciskite uslugi najdobro se pruzaat vo konkurentski uslovi, konecnata cel na Politikata na sektorot za telekomunikacija e potpolna liberalizacija na uslugite, sto do den denes ne e vo potpolnost napraveno. Duri na pocetokot na ovoj mesec (noemvri 2006) so komercijalni aktivnosti zapocna i prviot alternativen telekom operator vo BiH - T3 telekom. Celta na T3 telekom e, kako sto se naveduva vo soopstenieto na toj operator, na korisnicite da im pruzi poeftina i poednostavna komunikacija vo odnos na onaa sto ja koristele do sega. Spored najavite, cenite za medjunaroden soobrakaj ke bidat 50% poeftini, a za domasniot 20 % poniski od cenite na postoeckite telekom operatori.Gragjanite mozat da stanat korisnici na uslugite so kupuvanje na prepaid karticki na nekoi od prodaznite mesta ili dokolku se pretplatnici na nekoi kabelskite televizii, so sklopuvanje na dogovor so T3 telekom i kabelskata televizija. Na pravnite lica ke im bidat ponudeni dogovori so avtomatska instalacija za potrebnata oprema za priklucuvanje na mrezata na T3. So noviot telekom operator ne se gubat postoeckite broevi na telefoni, odnosno i ponatamu postoi moznost na pararelno biranje preku dominantnite operatori. Istotaka, mesecnata pretplata i ponatamu ke se plaka na dominantniot operator, a vo T3 telekomot samo sekundite na izvrseniot razgovor. Pojavuvanjeto na T3 telekomot, po poveke godini monopol na trite nacionalni operatori, go oznacuva i pocetokot na procesot na liberalizacija na telekomunikaciskiot pazar vo Bosna i Hercegovina.

Sto se odnesuva do mobilnata telefonija, na toa pole e postignata potpolna liberalizacija. Momentalno vo Bosna postojat tri operatori na mobilna telefonija i toa: BH Mobile, Eronet i Mobi�s. Iako vo pocetokot deluvaa samo na odredeni delovi od teritorijata, site tri operatori sega veke imaat svoi prodazni centri vo site delovi na BiH., sto sekako pozitivno vlijae na prosiruvanjeto na ponudata na uslugi i razlicnite paketi za site so poprifatlivi ceni za korisnicite. Kako posledica na toa i medju korisnicite e se pogolem brojot na onie koi koga biraat operator se koristat so ekonomskata logika otkolku so nacionalniot ili lokal patriotskiot interes. Istrazuvanajta izraboteni na osnova na brojot na krosnici na mobilni telefoni i procenkata na brojot na ziteli vo BiH, doveduvaat do zaklucok deka individualnata mobilna penetracija vo BiH e 40%.

Spored podatocite na regulatornata agencija za komunikacija (RAK) vo BiH ima 151 959 korisnici na Internet, koi se registrirani kako fizicki lica. Ako se zeme vo obzir deka prosecnata bh. familija ima 3,2 clenovi, togas doadjame do podatok deka 12,63% domakinstva, ili skoro pola milion gragjani preku svojot dom imaat pristap do internet tehnologija. Ako se zeme pritoa vo obzir deka BiH ima 24 532 internet priklucoci koi se registrirani kako pravni lica, kako i deka prosecnata bh. firma ima 13 vraboteni lica, internet penetracijata iznesuva duri 24532 x 13 = 318916 gragjani koi imaat pristap na tehnologijata na svoeto rabotno mesto, sto iznesuva okolu 8,3%. Odnosno, koga toj broj ke se sobere so 12,63% penetracija vo domakinstavta se dobiva pokazatel od 21% vkupna individualna penetracija vo BiH. Interesno e da se spomene deka procentot na penetracija na Internet vo dekemvri 2003. godina vo EU e 86%, dodeka prosekot za centralna i istocna Evropa (CEE) 74%. Taka, na primer, Bugarija belezi stepen od 47%, Romanija 41%, a Slovenija neverojatni 94%. Ova samo govori deka BiH znacitelno zaostanuva od sosednite zemji. Pricinite za takvata sostojba najnapred treba da se bara vo losata finansisks sostojba na golem del od zitelite, no, osven toa, uste edna od vaznite pricini za sporiod napredok vo ovoj sektor e i neadekvatnata ponuda na Internet uslugi. Spored podatocite na Regulatornata agencija za komunikacija (RAK), brojot na davaci na na internet uslugi (Internet Service Provider - ISP) koi dobile rabotna dozvola e 41.
Toj broj ne se menuvase mnogu vo minatite godini, kako ni spektarot na uslugi koi ovi ISP gi nudat, iako e voveden niz novi servisi od strana na glavnite telekom operatori. Vo 2005 godina, 84 000 korisnici pristapuvale kon internet preku dial-up. Mesecnata pretplata za dial up iznesuva 6km za obicen korisnicki paket; 0,01km po minuta pominata na internet. �irokopojasnata tehnologija vo BiH stigna duri na krajot na 2003. godina. Brojot na ADSL pretplatnicite za 2005 godina iznesuvase 4845. Cenite na ADSL uslugite, zavisno od paketot koj go sakate, se dvizi od 35km do 60km, a postojat i poskapi varijanti bez limitiran download i upload. Sto se odnesuva do penetracijata na kabelskiot internet, vo BiH ima vkupno 4751 registrirani korisnici na kabelski internet. Isto taka brojot na korisnici na bezzicen internet vo BiH vo 2005. godina e 3046.

Spored UNDP-ot izvestaj za e-opremenosta na BiH za 2005. godina, dial-up e seuste najpopularen vid na vrska na Interent, koj ostvaruva 48,7% od ispitanicite. Relativno visokiot stepen na kabelska penetracija 26% pokazuva deka sirokopojasnite tehnologii zazemaat zamav, prvenstveno zablagodaruvajki na privatniot sektor.

Problematikata na nedovolno razvieniot informaciski sector vo BiH e prepoznato kako problem, pa vo Noemvri 2004 god. Sobranieto na ministri ja usvoi Politikata, Strategijata I Akcioniot plan za razvoj na informaticko opstestvo vo Bosna i Hercegovina. Ovoj proces e voden od strana na Ministerstvoto za transport i vrski na BiH i Razvojnata programa na Obedinetite nacii (UNDP). Za zal, do denesen den, BiH ne moze da se pofali so aktuelizacija na ovaa tema, pa razvojot na informatickoto opstestvo ne e prepoznato vo javnosta kako tema na koja bi i se pridavalo pogolema znacajnost.