Namesto e-Hrvatska - T-Hrvatska

29 November 2006

Vo sporedba so drugite zemji od jugoistocna Evropa, telekomunikaciskiot sektor vo Hrvatska po mnogu pokazateli e mnogu razvien. Liberalizacijata, odnosno formalnoto ukinuvanje na monopolot e sprovedeno vo site segmenti na toj pazar, a udelot na drzavna sopstvenost vo vodeckata telekomunikaciska kompanija (incumbent operator) e pomal od 50 odsto.

Ponatamu, vospostaven e stabilen regulatoren policy okvir so zadovoluvacko nivo na avtonomija Agencija za telekomunikacii (spored mislenjeto na Evropskata komisija) i kancelarija za informatizacija (Sredisna drzavna kancelarija za e-Hrvatska) koj e silno usmeren na zgolemuvanje na javnata dostapnost do informacisko- komunikaciskata tehnologija. Konecno dostapnosta i kvalitetot na telekomunikaciskite uslugi kako i procentot na naselenieto koe gi koristi tie uslugi se medju najgolemite vo regionot (spored sporedbeniot izvestaj za telekomunikacksiot sector vo jugoistocna Evropa Cullen International).

Sto se odnesuva do cenite na telekomunikaciskite uslugi � na fiksnata i mobilnata telefonija, kako i Internet- tie se blisku do prosekot na zemjite na Evropska unija, no sepak povisoki, vo odnos na dvojno pomaliot BDP po glava na zitel od prosekot na EU. Spored podatocite od CIA World Factbook za 2005. bruto domasniot proizvod vo Hrvatska po glava na zitel, presmetan po paritetot na kupovna mok iznesuva 12.400 USD dodeka prosekot vo Evropskata unija e 28.100 USD.

I pokraj donekade ohrabruvackite podatoci, koga zboruvame za telekomunkacijata vo Hrvatska, odnosno telekomunikaciskiot �pazar�, nabrzo stanuva jasno deka ovde pomalku-poveke se raboti za edna edinstvena kompanija so ucestvo od preku 80 otsto vo pruzanje internet uslugi i uslugi vo fiksnata telefonija, i okolu 50 otsto vo mobilnata telefonija. Stanuva zbor za kompanijata T-Hrvatske telekomunikacije, bivsi drzaven monopol vo mnoziska sopstvenost na bivsiot germanski drzaven monopolist Deutsche Telekom AG (DT).

Hrvatskiot telekom e osnovan 1999. godina so razdvojuvanjeto na Hrvatska posta i telekom. Istata godina zapocna privatizacijata, odnosno prodazbata na 35 otsto od akciite na kompanijata DT, a veke vo 2001. na germanskiot telekom ku e prodaden i drugiot paket od 16 otsto, so sto ovoj stana mnozinski sopstvenik.

Dvete prodazbi do den denes predizvikuvaat golemi kontroverzi vo hrvatskata javnost, pred se poradi somnevanjeto deka vladata preku kupoprodazniot dogovor na germanskiot investitor mu dozvolila neprimerno golemi odstapki kako bi se postignala sto pogolema prodazna cena. Pogodnostite za koi najmnogu se govorese vo poslednite nekolku godini, vklucuvajki gi i garanciite i prodolzuvanjeto na monopolot vo poedini podracja: obvrskata na vladata da i ja nadoknadi stetata na DT koja bi mozela da ja pretrpi vo slucaj na promena na telekomunikacikiste propisi, pravoto na DT na prv kupuvac na preostanatite delovi od akciite i slicno.

Clenovite na dvete bivsi vladi koi ucestvuvaa vo navedenite prodazbi (vladata na HDZ na Zlatko Mate� i koaliciskata vlada na Ivica Racan) go demantiraat postoenjeto na nekoi od najnepovolnite klauzuli, i taka nastojuvaat da go namalat svojot pridones vo stetnite posledici prefrlajki ja odgovornosta za niv na onaa drugata vlada. Sepak, ona okolu sto nema dilema e deka preku nekolku promeni na Zakonot za telekomunikacii i Zakonot za privatizacija na HT bez vistinsko opravduvanje se prodolzuvase negoviot monopol vo fiksnata telefonija (koj zavrsi duri na pocetokot na 2005.). Somnevanjeto vo nepovolnosta na dogovorot samo dodatno go potvrduva faktot deka nekoi delovi do denes ostanna nepoznati za javnosta.

Interesen prgled na hronologijata na prodazbata na Hrvatskiot telekom DT dade bloggerot t-zombix vo tekstot "DaZombixov kod" na pollitika.com.

Iako vo mnogu voopstena forma, na tajnosta na dogovorot pomedju drzavata i T-HT se osvrna i Evropskata komisija vo svojot neodamna objaven Izvestaj za napreduvanjeto na Hrvatska za 2006. Taka vo izvestajot se naveduva deka "e potrebno da se objavi koncesiskiot dogovor i drugite dogovori pomedju drzavata i vodeckiot operator i da se usoglasat so Zakonot za telekomunikacii, posebno zemajki vo obzir bilo kakvi ogranicuvanja na ponatamosnata liberalizaicja na pazarot�. Ponatamu vo Komisijata smetaat deka e potrebno da se donese sosema nov zakon za telekomunikacii, usoglasen so acquis.

Kako sto prenese Glasot na Istra, vo hrvatskata vlada se nadevaat deka Komisijata nema da insistira na objavuvanje na celosniot dogovor, zatoa sto drzavata bi morala poradi nivnoto objavuvanje da plati golemi penali na drugata dogoverena strana (DT). Sepak, vo vladata smetaat deka objavuvanjeto na navedenite dogovori ne e neophodno zatoa sto drzavata poveke nema nikakvi obvrski koi na T-HT I garantiraat povlastena polozba.

Ovaa izjava � osven sto dodatno go potvrduva faktot deka na vladata, odnosno na vladite pri prodazbata na nacionalniot telkom ne im bese prioritet dobrobitta na korisnicite, tuku se poddrzuvase neprimeren cinizam - po svoja prilika ne e ni sosema tocna. Imeno veke nekolku meseci trae sporot pomedju edinicite na lokalnata samouprava i drzavata od edna strana i T-HT od druga strana okolu sopstvenosta nad podzemnata distributivna telekomunikaciska kanalizacija (DTK). Vo T-HT imeno smetaat deka so dogovorot za kupoprodazbata DTK nesomneno mu pripadja nemu. Iako konecnata odluka za ova prasanje ke bara sudska procedura, i samiot fakt deka pri prodazbata ostanala otvorena moznosta da taa kompanija bide sopstvenik na klucnata infrastruktura, pokazuva deka itekako postojat okolnosti koi i ovozmozuvaat povlastena polozba.

Fiksna telefonija

Kvalitetot na uslugite od fiksnata telefonija vo Hrvatska se prilicno dobri vo sporedba so ostanatite zemji vo regionot- mrezata vo potpolnost e digitalizirana i ne postojat dvojnicki linii. No za razlika od tehnickiot del, onoj ekonomskiot e znacitelno pomalku zadovoluvacki.

Liberalizacijata i vospostavuvanjeto na pazarot na ova podracje pocnaa najkasno, pred se poradi porano spomenatite zakonski odredbi po koi na HT mu e ostavena moznosta na monopol nad lokalnata klucka, t.e. vrskata pomedju krajniot korisnik i pristapot do centralata do 1. 1. 2005. Zatoa duri minatata gdina pocnaa so rabota prvite dva novi operatori vo fiksnata mreza, Optima i H1.

Poradi toa vo ovoj moment korisnickata baza na ovie kompanii e mnogu mala vo odnos na onaa na T-HT, odnosno T-Com (podatocite koi gi objavi Delovniot dnevnik govorat deka ucestvoto na T-Comot na pazarot na fiksnata telefonija se dvizi okolu 89 odsto).

Sepak, od doagjanjeto na novite operatori, cenite na razgovorite znacitelno se opadnati
(nekoi procenuvaat deka se opadnati i do 4 pati) i se cini deka na toj pazar konecno e pocnata borbata za korisnici.Taka sega e najnov trendot za telefoniranje za nula kuni vo mrezata, so niski mesecni nadoknadi ili naplata za vospostavuvanje na povikot.

Kako sto bese spomenato porano, prosecnite ceni na telefoniranje se blisku do prosekot na evropskata unija.Taka cenata za minuta lokalen razgovor vo T-Com mrezata vo sredniot tarifen paket iznesuva okolu 0,28 kn (okolu 0,04 evra), dodeka cenata na povik od edna minuta kon fiksnata mreza vo SAD vo sredniot tarifen paket e 4,27 kn (okolu 0,58 evra).

Hrvatska se uste ima najgolem procent na korisnici na fiksnata telefonija vo jugoistocna Evropa - 37 % (Cullen International). Sepak, toj procent e samo nesto poveke od tretina korisnici na mobilnata telefonija (koi spored poslednite informacii od Hrvatskata agencija za telekomunikacii e 90% od naselenieto ). Ponatamu, upotrebata na fiksnata mreza e vo postojano opadganje, pa taka samo vo poslednata godina brojot na minutite potroseni vo fiksnata telefonija opadnal za 3,6 odsto (Drzaven zavod za statistika). Iako korisnosta od pojavata na kakov-takov pazar vo fiksnata telefonija se cuvstvuva mnogu, sepak se cini deka dojdoa malku prekasno.

Mobilna telefonija

Podracjeto na mobilna telefonija vo Hrvatska e uslovno receno najblisku do vistinskata konkurencija. Vtoriot mobilen operator (pokraj HT, odnosno T-Mobile), VIPnet na pazarot vleze vo 1999. godina, so sto veke vo mnogu rana faza na razvoj se sozdadoa uslovi za silno naprevaruvanje, a so toa i prodor na ovie uslugi.

Sepak, poznato e deka na pazar so samo dvajca igraci nuzno se proizveduva oligopolisticki odnos- bilo prekuten, bilo dogovoren (situacija vo koja igracite se relativno nespremni na cenovnata konkurencija, i koj slicno kako i kaj monopolot, im ovozmozuva golemi profiti so mala ponuda i povisoki ceni odkolku sto bi postoele koga bi imalo pogolem broj na ponuduvaci).

Iako ne postojat konkretni dokazi za dogovaranje pomedju T-Mobile i VIPnet, doaganjeto na tretiot mobilen operator, Tele 2 (2005.) nabrzo dovede do smaluvanje na dotogas stabilnite ceni za 50 odsto (Hrvatska agencija za telekomunikacii). Taka na primer cenata na minuten povik od VIPnet mrezata kon druga mobilna mreza vo Hrvatska denes iznesuva 1,34 kn (okolu 0,18 evra).

Sepak, momentalnata podelba na ucestvo na pazarot seuste pokazuva silna dominacija na prvite dva igraci. Spored podatocite izneseni vo Delovniot dnevnik, T-Com e seuste prv, so 50 % ucestvo; VIPnet ucestvuva so okolu 42%, dodeka Tele 2 zazema 8% od pazarot.

Internet

Spored podatocite od centarot za istrazuvanje na pazarot GfK od juli 2006. vo Hrvatska pristap na Internet imaat okolu 45 otsto od naselenieto, dodeka aktvino go koristat 35 otsto. Pritoa sirokopojasna vrska na internet ima samo 2,2 otsto od naselenieto (Sredisna drzavna kancelarija za e-Hrvatska), dodeka poveketo od naselenieto seuste raspolaga samo so dial-up vrska.

Ponatamu, poveketo korisnici na broadband pristapuvaat na internet preku ADSL uslugite na T-Com, dodeka drugite oblici (kabelskiot pristap, bezzicen broadband, mobilen broadband) mnogu malku se zastapeni i se znacitelno poskapi. Iako vo Hrvatska funkcioniraat 9 operatori koi pruzaat internet uslugi, spored iznesenata informacija vo Veceren list vo juni 2006. ucestvoto na T-HT na toj pazar e okolu 83 otsto.

Momentalnata cena na nejjeftiniot ADSL paket na T-Com koj vklucuva 1 GB soobrakaj i brzina od 1 Mbit/s download i 192 kbit/s upload iznesuva okolu 99 kuni mesecno (okolu 13,38 evra) dodeka cenata na flatrate so ista brzina iznesuva 278 kn meesecno (okolu 37,60 evra). No, do pred samo dve godini, nasproti tehnickite moznosti koi ne bea znacitelno razlicni od denesnite, cenite bea nekolku pati poskapi, a ADSL uslugata skoro nedostapna do prosecnite gragani.

Na sredinata na oktomvri ovaa godina , hrvatskata vlada ja usvoi Stretegijata za razvoj na siroko pojasen pristap na internet do 2008, taka da Akcioniot plan za sproveduvanje na taa strategija e za 2007 godina (strategijata moze da se prezeme od web stranata e-hrvatska.hr). Cel na strategijata e 12 otsto na pokrienost na Hrvatska so broadband do krajot na 2008. Kako eden od klucnite instrumenti za sproveduvanje na ovaa cel e postavuvanje na propisi od T-HT za definiranje na uslovite pod koi ke se vrsi veleprodazbata na ADSL-ot na drugite ISP.

Iako sekako ovde se raboti za pozitivna cel, ocigledno e deka taa ne e posebno ambiciozna. Momentalnata prosecna pokrienost so broadband priklucoci vo Evropskata unija e 11,45 otsto (Cullen International) � sto e i samo po sebe relativno slaba pokrienost vo sporedba so nekoi drugi razvieni zemji (primer Juzna Koreja ima pokrienost od duri 25%). Toa znaci deka celta na hrvatskata vlada e da se dostigne relativno slabiot evropski prosek za dve godini. Prednosta na ovaa relativno neambiciozna cel e sekako deka se cini ostvarliva (t.e ne e potrebno gotovo nisto da se napravi za da taa se ostvari) bidejki rastot na broj na priklucoci minata godina vo Hrvatska se dvizese okolu 230% godisno (Cullen International).

No, kako sto momentalno stojat rabotite, sansite se mnogu golemi da tie 12 otsto na priklucoci do 2008. bidat pretezno ponudeni od T-HT. Imeno, T-Hrvatski telekom vo juni ovaa godina se stekna so 100% sopstvenost na do sega najuspesniot alternativen ISP vo Hrvatska, Iskon. Iako Agencijata za telekomunikacii silno se protivese na ovaa akvizicija, smetajki deka so nea ke bide narusena neodamna zapocnatata liberalizacija, ocigledno ne postoese pravna osnova za nejzino zapiranje.

Posebno bese interesen stavot na vladata od koja po povod akvizijata bese soopsteno deka taa, kako malcinski akcioner na HT, ovaa biznis odluka ja gleda kako legitimen deloven poteg vo uslovi na konsolidacija na sostojbata vo telekomunikaciskiot pazar. I navistina, sekoj malcinski akcioner koj e zainteresiran samo za visinata na svojata dividenda i ne mora mnogu da se grizi za dobrobit na opstestvoto, so polno pravo ke razmisluva na ovoj nacin.

* * *

Momentalnata sostojba na hrvatskiot telekomunikaciski pazar e obelezen so silna simetrija vo korist na vodeckiot operator koj naspoti gubenjeto na formalniot monopol uspeva d ja zadrzi dominantanata pozicija i kontrola nad ponudata na poveketo uslugi. Vo takva situacija, slicno kako i vo slucajot so vlasta, nuzno e postoenje na poedinci i organizacii koi ja prevzematt ulogata na "kuce cuvar", opozicija i kontrola na mestata na koi e koncentrirana mokta.

Taa uloga vo nekolku navrati ja odigra zdruzenieto Potrosac, a najvazna e sekako i najvidliva akcijata koja vsusnost bese tuzba protiv T-HT za nepropisno naplakanje na telefonskata pretplata zaokruzuvanje na telefonskite razgovori na edna minuta. Ova zdruzenie tuzbata ja podnese vo opstinskiot sud vo Zagreb so potpisana peticija od 35.000 gragjani na pocetokot na 2005 godina.

Interesno e deka samo dva meseca po tuzbata T-HT na baranje na Agencijata za telekomunikacii vovede dodaten tarifen sistem so presmetuvacka edinica od edna sekunda (iako, spored navodite na Ilija Rakman od zdruzenito Potrosac uste edna godina prethodno vo T-HT tvrdea deka ne postojat tehnicki moznosti za poprecizno merenje od edna minuta). Sto e uste pointeresno, pa i pomalku smesno, deka T-com za navedeniot tarifen paket proizvede marketinska kampanja so sloganot "Edna sekunda".

Sepak momentalno najvazno, a mozebi i najvlijatelno mesto na kontrola i otpor na �mumlanjeto� i monopolot vo telekom sektorot, a pred se vo T-HT e blogot t-zombix. Avtorot na navedeniot blog koj ocigledno e so visoka ekspertiza i informiranost vo podracjeto na telekomunikaciite, mnogu lucidno, no i so mnogu opusten, gotovo govoren stil kriticki gi obrabotuva i komentira slucuvanjata i pojavite povrzani so ovoj sektor, kako vo Hrvatska taka i vo svetot.

Nejneverojatno e pritoa dnevnata kolicina na informacii koi gi obajvuva, a ponekogas se i potpolno insajderski. "Kako lugjeto pocnaa da go citaat ona sto go pisuvam, a jas pisuvav voglavno na osnova na mnogu slabi i matni informacii, voglavno izvlekuvajki zategnati zaklucoci na tie isti lugje koi me citaa, pocnaa i da me ispravuvaat. Pocnaa da pristignuvaat i prvite vistinski informacii vo vid na interni dokumenti i slicno. E, koga seto pomalku pocna da vrie i stana poseteno i poznato, pocnaa da se javuvaat i lugjeto od telekomunikaciskite kompanii. Nekoi samo sakaa da porazgovaraat, nekoi mi ponudija rabota, nekolku od niv mi ponudija interent linkovi i taka zapocna seto toa" navede t-zombix za Utrinski list .

So obzir na brojot na posetite prikazan na zombix.net (357083 total visitors; 560403 total hits) moze da se zakluci deka stanuva zbor za eden od najposetenite i popularni blogovi vo hrvatskata blogosfera. Zgora na toa, t-zombix e prviot blogger koj e citiran vo centralniot dnevnik na HRT (vidi vest Blogger kako izvor na informacii na dnevnikot HRT).