Telekomunikaciite vo Albanija- poskapi od bilo kade

29 November 2006

Zakonskata postavka na poleto na telekomunikaciite vo Albanija e vo nadleznost na Regulatornoto telo za telekomunikacii, koe isto taka gi pokriva i razvojnite politiki vo telekomunikaciskiot sektor. Iako, spored zakonot, toa treba da ja regulirata rabotata na telekomunikaciskite operateri, da se grizi za zastita na javniot interes i za sozdavanje na transparentna regulatorna okolina koja gi ovozmozuva vlozuvanjata i slobodnata konkurencija, momentalno na pazarot vo zemjata postoi monopol, so cesti zloupotrebi i korupciski aferi.
Telekomunikaciskite tehnologii se digitalizirani i se priblizuvaat kon evropskite standardi, no losoto upravuvanje i nefer interkonekciskite dogovori pomegju operaterite predizvikuvaat nesogledivi steti za potrosuvacite vo Albanija, kako i za drzavata vo celina.
Fiksna telefonija
Albtelecom A.D. e najgolemiot operator sto nudi telekomunikaciski uslugi vo fiksnata telefonija vo Albanija. Albtelecom nudi lokalni, nacionalni i megjunarodni telefonski uslugi na svoite pretplatnici, a istovremeno dava poddrska i linkovi za drugite telekomunikaciski operateri vo zemjata. Osnovnata aktivnost e fokusirana na prodazba na telekomunikaciski uslugi, preku ponuda na namenski linii i radiodifuzni kapaciteti, internet uslugi, kako i interkonekcija za site aktivni operatori vo Albanija.
Postoenjeto na edna edinstvena kompanija koja ja pokriva celata teritorija na Albanija, potrosuvacite i natamu gi trpat posledicite od takvata monopolska pozicija, nedostatokot na slobodna konkurencija i nemoznosta za vlez na drugi kompanii na pazarot, sto sigurno bi dovelo do namaluvawe na cenite na uslugite.
Osven Albtelekom, postojat povekje ruralni operatori sto nacionalnata kompanija gi tolerira, i pokraj milionskite zagubi sto gi trpi poradi niv. Gigantot vo fiksnata telefonija ja zagubi konkurentskata bitka so privatnite Liliputanci koi ja uzivaa poddrskata od razlicni politicki vodstva. Vo 2001, na pazarot vlegoa eden broj operateri, glavno vo ruralnite sredini, so ogranicen broj na pretplatnici � od 500 do okolu iljada. Denes rabotat dvaesetina takvi kompanii. Vo gradovite Albtelekom ostanuva edinstveniot operator. Edinstveniot mal operator so poznacaen broj pretplatnici (okolu 5,000) e Hermes, i pokriva grupacija na sela vo okolinata na Tirana i Drac. Pomegju 2001 i 2004 godina Hermes bese privilegiranata strana vo dogovorite za vlezen i izlezen soobrakjaj � procentot od zarabotkata od nacionalniot i megjunarodniot soobrakjaj koj glavno odi preku Albtelekom bese diskriminiracki za nacionalnata kompanija � sostojba koja bese iznesena vo javnosta vo Izvestajot na Vrhovniot drzaven revizor.
Albtelecom ima okolu 240,000 pretplatnici, od koi skoro polovina se vo glavniot grad Tirana. Za instalacija na nova linija, vo Tirana treba da se ceka nekolku meseci, osven ako ne se pronajde �prijatel koj ima prijatel�, ili se plati i tri do cetiri pati povisoka cena od oficijalnite tarifi. Pogolemitegradovi ostanuvaat probleamticni od gledna tocka na kapacitetite na Albtelekom, osobeno nedostatokot na parici koi gi povrzuvaat pretplatnicite so centralata. Od druga strana, vo pomalite gradovi sostojbata vazi sprotivnoto � kapacitetite postojat, no nema pobaruvacka. So ogled na faktot deka pobaruvackata e golema a centralite nudat ograniceni kapaciteti, ne cudi sto tehnicarite cesto ja zloupotrebuvaat svojata pozicija i nudat linii po ceni koi samite gi odreduvaat.
Vo dekemvri 2003 godina, kompanijata ja podigna cenata na lokalnite razgovori od 0,012 na 0,024 evra za minuta. Odlukata naide na resitelno sprotivstavuvanje na gragjanite, nevladinite organizacii i togasnata politicka opozicija. Kancelarijata za gragjansko zastapuvanje i dvizenjeto Mjaft organiziraa protesti so poddrska na golem broj gragjani, i ja prinudija vladata da gi spusti cenite na prethodno vazeckoto nivo. Protestite predizvikaa golem interes kaj mediumite, kako na primer vo Gazeta Panorama, kako i na brojni on-line forumi kako albanskiot forum.
Vo 2004 godina, Vladata izgotvi tender za transformacija na Albtelekom, koj predizvika brojni obvinuvanja za korupcija poradi brojnite povredi na tenderskata postapka. Dogovorot za transformacija na Albtelekom nemase nikakva vrska so kakva bilo liberalizacija ili zgolemuvanje na konkurencijata, tuku bese nasocena kon izmena na sopstvenosta � javnata sopstvenost bese predadena vo racete na nekolku poedinci. Tenderot bese sproveden vo sredinata na 2005 godina, i na nego pobedi turskata kompanija �Calik Enerjie�. Site seriozni kompanii se povlekoa od natprevarot, pa prodaznata cena iznesuvase 120 evra, vklucuvajki ja vo taa cena i licencata za tret mobilen operator. Za sporedba, crnogorskiot telekom bese prodaden za 150 milioni evra, iako negoviot kapacitet e 50 % od pretplatnicite na Albtelekom. Promenata na vlasta pridonese vo oktomvri 2005 Parlamentot da go ponisti dogovorot za prodazba i da pobara revizorska kontrola od nadvoresna kompanija. Izbranata revizorska firma, ceskata �Deloitte Czech Republic� pronajde brojni zloupotrebi i povredi na tenderskata procedura. Vo momentov, Albanskata vlada razgovara so �Calik Enerjie� za revizija na odredeni odredbi od dogovorot za prodazba, a dokolku ne se postigne dogovor, ke se objavi nov tender za privatizacija. Edna grupacija na albanski delovni lugje veti deka ke ponudi 200 milioni evra do Vladata, vo slucaj na ponistuvanje na dogovorot so turskata kompanija.
Albtelekom e pod postojana kontrola na najrazlicni institucii i strukturi, na primer, Vrhovniot drzaven revizor, Parlamentarnite anketni komissii, Narodniot pravobranitel i Megjunarodnata unija za telekomunikacii (ITU), koi izvestile za preceduralni prekrsoci, zloupotrebi i stetni dogovori skluceni od strana na kompanijata. Za vreme na svojata kontrola za 2004 godina, Vrhovnata drzavna revizija otkri prekrsoci i zloupotrebi storeni od strana na najvisokoto vodstvo na Albtelekom. Sedum direktori bea obvineti za ekonomski kriminal a 27 drugi bea otpusteni od nivnite pozicii. Zloupotrebi bea otkrieni vo spekuliranjeto na pazarot na devizi vo edna banka, zloupotrebi na zdravstvenoto osiguruvanje na vrabotenite, nivnite plati, dodatocite za ishrana i nagradite koi bile dodeluvani bez kakvi bilo kriteriumi.
Mobilna telefonija
Slicna situacija dominira i na pazarot na mobilnata telefonija. Dvata aktivni operatori vo Albanija, AMC (Albanian Mobile Telecommunications) i Vodafone vospostavija situacija na duopol i gi postavija tarifite spored nivnite interesi. Istrazuvanjata sprovedeni od specijalisti na poleto na telekomonikaciite zaklucuvaat deka cenite na mobilnata telefonija vo Albanija se najvisoki, sporedeno so evropskite pazari, no isto taka i so cenite vo sosednite zemji. Albancite plakjaat 0.5 evra za sekoja minuta razgovor vnatre vo zemjata.
Gragjanskite i razlicnite NVO dvizenja i inicijativi ne oskudevaa vo akcii i baranja za promena na takvata situacija. Na 8 juni ovaa godina, Antikorupciskata mreza go organizirase protestot Isklucete gi vasite mobilki, so masovna poddrska ne samo na gragjanite, tuku i na brojni politicari.
Od 2002 godina navamu, Narodniot pravobranite reagirase do Telekomunikaciskoto regulatorno telo i do ministerstvoto za transport i vrski zaradi neopravdano zgolemuvanje na cenite na mobilnite impulsi od dvete kompanii. Vo juli godinava, Pratenici vo albanskiot Parlament i pretstavnici na akcionerite odrzaa anketna sesija so Ombudsmanot za ovoj problem.
Kako rezultat na zgolemeniot pritisok od gragjanskite dvizenja i NVO, Antimonopolskoto telo gi proglasi AMC i Vodafone za Operatori so osetliva mokj. Spored Antimonopolskoto telo, AMC i Vodafone nudat uslugi so koi pokrivaat povekje od polovina od naselenieto so sto gi ispolnuvaat zakonskite baranja da bidat proglaseni operatori so ogranicena mokj na pazarot. Sledstveno, vo septemvri 2006 godina, dvete kompanii bea prinudeni da gi namalat svoite tarifi na 0.34 evra za minuta razgovor na nacionalno nivo, sto ne znaci deka cenite se uste ne se previsoki.
So namera da se sobori efektot na duopol, bese usvoena odluka da se dodeli treta mobilna licenca na EagleMobile (kompanija kerka na Albtelekom), no ovoj operator se uste ne pocnal so rabota.
Internet provajderi
Spored INSTAT (Albanski institut za statistika), samo 1.5% od semejstvata vo Albanija, imaat instalirano pristap do internet, a samo 33.7 procenti od semejstvata koi poseduvaat fiksna telefonska linija imaat i internet konekcija, glavno vo golemite gradovi.
Spored kompaniite koi nudat internet uslugi, vo poslednite godini e zabelezan porast na gragjanite zainteresirani za nivnite uslugi, sto rezultira so postojan porast na brojot na pretplatnici. Sepak, takvite pretplatnici glavno se privatni pretprijatija, banki, drzavni institucii, ucilista i univerziteti i stranski pretstavnistva. Domakinstvata voobicaeno koristat dial-up konekcija, a sirokopojasniot internet vo pogolemite gradovi go koristat instituciite i privatnite kompanii.
Albaniaonline
Albaniaonline SP e prvata kompanija sto nudese internet uslugi po mosne visoki ceni, prifatlivi samo za ogranicen broj korisnici. Kompanijata raboti glavno vo Tirana, kade nudi ISDN, ADSL i pristap preku opticki kabel, dodeka nadvor od glavniot grad nudi dial-up pristap. Za instaliranje na broadband internet, AOL naplatuva 500 evra, so mesecna pretplata od 199 evra, za brzina od 128 Kb/sec.
AOL gi prosiri svoite uslugi na pazarot na telefonija (VoIP), za koja se vodi ziva debata poradi nepovolniot dogovor sklucen so Albtelekom. AOL ima potpisan dogovor so Albtelekom za pre-paid uslugi so numeracija 0801XXXX, koja ne funkcionira. AOL na pazarot pusti, bez prethodno dobiena licenca, VOX karticka, koja e nadvor od dogovorenite obvrski so Albtelekom. Dvata telefonski broevi sto gi koristi AOL, 251644 i 251660, rabotat non-stop. Povicite se registriraat kako lokalen soobrakaj so mnogu niska tarifa, iako se raboti za de facto megjunaroden soobrakjaj. Soobrakjajot prenasocen od AOL vo nacionalen soobrakaj, vo sorabotka so pet ili sest ruralni operatori, se izednacuva so nacionalniot i regionalniot soobrakaj sto Albtelecom go odrzuva za 240,000 pretplatnici, na nivo od 3 milioni minuti razgovori mesecno. Kako posledica, vlezniot megjunaroden soobrakjaj na Albtelekom padna od sest na tri milioni minuti mesecno.
Abissnet
Abissnet e ne-virtualen ISP i nudi sirokopojasen i brz internet. Ovaa kompanija nudi bezzicen sirokopojasen internet za gragjanite vo urbanite sredini i vo dalecnite sredini kade instaliranjeto na mreza od kabli e nevozmozna i mnogu skapa. Cenite kaj ovaa kompanija variraat od 100 do 200 evra mesecna pretplata, a od 1 januari 2006 godina, kompanijata go pocna proektot �Internet za obrazovanie�, koj obezbeduva besplaten internet za site javni sredni ucilista koi poseduvaat kompjuterska laboratorija.
Drugi pretprijatija koi nudat internet uslugi vo Albanija se: ADANet, Inter Alb, Albania Business Communication, itn.
Vo momentov, samo Albtelecom nudi internet pristap vo cela Albanija (dial-up) konekcija, po cena od 0.5 evra za eden cas, no brzinata e daleku od posakuvanata. Albtelekom ostanuva podobra alternativa za gragjanite (samo vo Tirana) spored cenata od 50 evra mesecna pretplata za brzina od 256 Kb/sec, cena koja bi trebalo da se namali idnata godina. Najgolemiot broj internet kafea vo Tirana veke se prefrlija na Albtelekom kako provajder, poradi popovolnite ceni. Albtelekom ima za cel da gi namali svoite ceni do nivoto od 20 evra mesecna pretplata vo 2007.
Za albanskite gragjani, internet ostanuva nedostizen, imajki predvid deka cenite sto gi baraat provajderite ne se dostapni za prosecnite albanski semejstva.