Avtorsko pravo i kreativni javni dobra vo JIE
|
Avtorskoto pravo pred se znaci pravo na avtorot da odreduva pod koi uslovi negovoto delo ke se koristi, a licencata pretstavuva dokument so koj avtorot gi odreduva tie uslovi vo preven oblik. Taka, sekoj avtor nacelno moze da odredi i negovoto delo slobodno da se koristi ili da se koristi kako javnodobro. Sepak, sovremenata praksa e takva da koa avtorot ili proizveduvacot na deloto ne se izjasni poinaku, t e ako ne odredi uslovi pod koi deloto moze da se koristi, se pretpostavuva deka uslovite glasat: "Se zabranuva neovlasteno kopiranje, reprodukcija i javno izveduvanje. Site prava se zadrzani."
Creative Commons - CC go opfati resenieto za licenciranje na avtorskite dela kako javno dostapni i so otvoreni sodrzini. Toa ja poednostavuva postapkata so koja avtorot na pravno validen nacin ke odredi pogolemi slobodi za korisnicite od onie restriktivni koi avtomatski se nametnuvaat, sto porano barase prilicno slozena pravna postapka. Na veb stranata creativecommons.org avtorot moze sam da gi odbere pravata sto gi otstapuva i dobiva licenca koja na pravno validen nacin gi izrazuva uslovite. Pritoa mozno e deloto da se vnese vo registar ili da se smesti vo nekoja od javnite arhivi na internet, so sto stanuva lesno dostapno za korisnicite sto baraat slobodni sodrzini.
Megjutoa, ovoj demokratizaciski potencijal na tehnologijata na globalno nivo e propraten so sprotiven trend vo podracjeto na pravna regulacija i mehanizmi za implementacija (npr. agenciite za zastita na avtorskite prava, najpoznati se onie na podracjeto na musikata).Znaenjeto i ideite se tretiraat islkucivo kako privatna sopstvenost so ekskluzivni prava na sopstvenikot, a sekoe nivno neovlasteno i nekontrolirano koristenje e zabraneto i se sprecuva so se poefikasni instrumenti. Vakvata restriktivna politika na avtorskoto pravo i intelektualnata sopstvenost pred se im odgovara na onie cij deloven model se bazira na kontrola ili ogrannicuvanje na pristapot do nematerijalni proizvodi, idei: golemite kompatii od zabavnata industrija, softverskata industrija, bogati naucni institucii i sl. - a im steti na koi, bilo kako proizveduvaci, bilo kako korisnici imaat korist od slobodna distribucija (bloggeri, neafirmirani umetnici...). Na vakov nacin, i pokraj se pogolemata moznost za pristap do znaenja i informacii i pokraj moznosta vo nivnata izrabotka da se vkluci sto e mozno pogolem broj na lugje, se onevozmozuva razvojot i se prodlabocuva veke postoeckiot jaz. Sepak, dokolku gi pogledneme i najrestriktivnite zakoni za avtorski prava, ke vidime deka toa pravo e vremenski ograniceno: posle 20, 50 ili 70 godini od smrtta na avtorot deloto preminuva vo javen domen. Iako vo posljednive nekolku godini se poizrazen e trendot za prodolzuvanje na ovoj rok, samoto negovo postoenje dokazuva deka delata se tretiraat kako javno dobro, pa osnovnata cel na avtorskoto pravo e da vospostavi privremen monopol na avtorot za iskoristuvanje i odreduvanje uslovi, so sto i se stimulira kreativnata rabota. Avtorskoto pravo ne vospostavuva trajno imotna sopstvenos kakva sto postoi vo domenot na materijalnite dobra. CC se obiduva da go prosiri prostorot za slobodno tvorestvo, razmena i javna dostapnost za site vidovi na sodrzini koi mozat da se digitaliziraa, i toa so pomos na praven mehanizam kompatibilen so postoeckite sistemi na regulacija na avtorksite prava i intelektualnata sopstvenost. So pomos na pravno validni licenci avtorot moze da go otvori svoeto delo vo najrazlicni stepeni: od najnizok - pravo na reproduciranje i distribuiranje, do najvisok - javno dobro. Vakviot pristap, od filozovski aspekt, no i kako pravno resenie, po prv pat se pojavuva kaj dvizenjeto za sloboden softver vo osumdesettite godini od minatiot vek. Ova dvizenje za prv pat gi zabeleza negativniot trend i moznite posledici od se porestriktivnite regulacii na intelektualnata sopstvenost vo podracjeto na proizvodstvo na softver. Imeno, slobodata i moznosta programite vo celost ili po delovi da se modificiraat, prilagoduvaat ili vgraduvaat vo drugi programi, bez ogranicuvanje e esencijalna za razvoj na softverot. So taa cel e osmislena i GNU opsta javna licenca so koja proizveduvacot na site im dava pravo i sloboda da kopiraat, distribuiraat i modificiraat, pri sto imaat obvrska svojot originalen ili modificiram proizvod da go otstapat pod isti uslovi. Od tamu i CC go prodolzuva dvizenjeto za sloboden softver vo poopsta forma na posiroka intelektualna produkcija: muzika, film, video, fotografii, literatura, dizajn, naucni tekstovi i dr. Na ovoj nacin edinstveno mozeme da govorime za dvizenjeto za slobodna kultura ili tvorecki javni dobra. Lokalozacijata na CC predstavuva preveduvanje na lecencite na na razni jazici vo odredeni zemji i novno uskladuvanje so soodvetnite pravni propisi. Stanuva zbor za proektot International Commons koj ima za cel harmonizacija na dostapnosta i odredbite okolu slobodnite sodrzini vo sto poveke zemji vo svetot. Od 2002, od koga vo SAD i postoi CC, lokalizacijata je napravena pogolem broj zemji, megju koi se: Brazil, Kolumbija, Japonija, Koreja, Germanija, Francija, Italija, Avstrija.... Od zemjite vo regionot lokalizacija ima vo Bugarija, Ungarija, Slovenija i Hrvatska. Vo povekjeto zemji od Jugoistocna Evropa pravnata regulativa vo podracjeto na avtorski prava i intelektualna sopstvenost kako i instrumentite za nivna primena se relativno daleku od restriktivnosta sto ja imaat na zapad. Paradoksalno e sto so sirenjeto na ICT ne e mozno da se straci efikasno krsenjeto na avtorskite prava, pa se sozdava situacija vo koja dostapnosta do digitalnite sodrzini e znacitelno pogolema od sto bi bila so poefikasni mehanizmi za zastita. Megjutoa, zemjite od Jugoistocna Evropa dolgorocno svojata perspektiva ja gledaat vo priblizuvanjeto i zaclenuvanjeto vo EU, sto znaci i hamonizacija na zakonodavstvoto, koe vo oblasta na avtorski prava i intelektualna sopstvenost e vo sklad so globalniot trend na zatvoranje i restrikcija. Zatoa, golemata dostapnost do sekakvi sodrzini sto momentalno ja uzivame e privremena i potrebno e da se najde alternativno resenie vo sklad so usoglasenite zakoni. Takva alternativa pretstavuva lokalizacijata na CC resenijata. Za toa sto se slucuva na ova pole vo zemjite od JIE procitajte vo napisite za: Albanija Hrvatska Kosovo Makedonija Srbija i Crva Gora |
Verzija za pecatenje
{intl-topofpage}
