Baranje za utvrduvanje na faktite za masovnite grobnici vo Srbija

Humanitarian Law Center

Fondot za humanitarno pravo (FHP) bara formiranje na Istrazna komisija za utvrduvanje na faktite vo vrska so navodite deka vo Srbija ima uste nepriznati masovni grobnici vo koi se sokrieni ostatoci od kosovskite Albanci i deka vo tekot na NATO bombardiranjeto, vo nekoi fabriki so visoki pecki, bile paleni tela.

Pricini:

1. Predhodnata vlada na Republika Srbija go prizna postoenjeto na tajni masovni grobnici vo Srbija so ostatoci od kosovskite Albanci i naredi ekshumacija, koja e zavrsena vo dekemvri 2002 godina. Do krajot na 2004 godina Republika Srbija na UNMIK mu predala 378 identifikuvani tela od 834, kolku sto se ekshumirani od sedum masovni grobnici vo Srbija.

Megutoa, seusta nema oficijalna vistina za identitetot na zrtvite, za pricinite za nivnata smrt i za organizatorite na premestuvanjeto na telata od Kosovo. Ne e povedena niedna krivicna postapka, vo vrska so zlostorstvata kon kosovskite Albanci cii tela se najdeni vo masovnite grobnici vo Srbija i vo vrska so nivnoto premestuvanje vo Srbija.

2. Vo meguvreme FHP primi informacii od poveke nezavisni izvori deka za vreme na NATO bombardiranjeto telata od Kosovo, megu ostanatoto, se transportirani i preku Bujanovac i deka lesevite bile zakopuvani vo jami na tesko pristapni lokacii na potegot Bujanovac- Vranje ili paleni vo fabriki i rudnici so pecki koi razvivaat temperatura potrebna za potpolno unistuvanje na dokazi. Se spomnuva isporaka na lesevi vo topilnicata Bor, zelezarata vo Smederevo, potoa tela se paleni vo rudnikot Trepca i termoelektranata Obilic na Kosovo. Poslednite informacii, upateni do FHP, otkrivaat deka vo maj 1999 godina, vo dve odvoeni priliki, vo organizacija na lolanite sluzbi na Drzavnata bezbednost, bile paleni tela vo fabrikata �Mackatica� vo Surdulica.

Obvrski:

Spored podatocite na UNMIK, objaveni vo dekemvri 2004 godina, 3192 lica se vodat kako isceznati, od niv 2460 se kosovski Albanci, 529 kosovski Srbi i 203 lica se od ostanatite etnicki grupi. Bidejki Srbija seuste ne gi predala telata na okolu 500 kosovski Albanci, ekshumirani od masovnite grobnici vo Srbija, na lokaciite Batajnica, Petrovo selo i Perucac, sudbinata na okolu 2000 kosovski Albanci ostanuva nepoznata.

Uporno kriejki gi podatocite za sudbinata na isceznatite kosovski Albanci, Republika Srbija ja prekrsuva svojata drzavna obvrska na smejstvata na isceznatite Albanci da im ja soopsti vistinata za sudbinata na nivnite najbliski, isceznati posle lisuvanjeto od sloboda, i so toa da ja priznae odgovornosta za nepravdata i bolkata na albanskite zrtvi vo tekot na 1998 i 1999 godina, pa se do juni koga Obedinetite nacii ja prezemaa fukcijata na Vladata na Srbija vo Kosovo.

Faktot deka na Kosovo, vo tekot na 1998 godina i posle juni 1999 godina, isceznaa poveke od 1000 Srbi i pripadnici na ostanatite nealbanski etnicki grupi, ne ja osloboduva drzavata Srbija od istoriskata, pravnata i moralnata obvrska da ja priznae odgovornosta za nedelata na prethodnata vlada, i da gi obelodeni podatocite za isceznatite koi gi poseduvaat srpskite sili i da obezbedi pravda za tie zrtvi.

Natasa Kandic
Izvrsen direktor