Rabotnickite prava vo JIE > Intervjua, analizi, komentari
Republickoto Sobranie na Republika Srpska na 24.oktomvri 2000.godina donese Zakon za rabota (objaven vo Sluzben vesnik RS br.38 na 8.noemvri 2000.godina ). Ona sto posebno privlece vnimanie se odredbite za sovet na rabotnicite (cl.109-111). Zakonot predviduva deka kaj rabotodavacite koi redovno vrabotuvaat najmalku 15 rabotnici, rabotnicite mozat da vospostavat sovet na rabotnici, koj gi prestavuva i gi stiti nivnite interesi.
Procitaj povekeSrodni temi/regioni: [Bosna I Hercegovina] [Zakoni] [Trud] |
Dodeka go pisuvame ova, grupa na gragjani koi rabotele preku 25 godini i ostanaa bez nikakov prihod, po odenjeto vo stecaj na nivnite kompanii, strajkuvaat vo stravicni uslovi. Tie "stecjni" rabotnici koi ne gi zadovoluvaat ulsovite za penzija nitu mozat da dobijat socijalna pomos od Agencijata za vrabotuvanje baraat od vladata da go resi nivniot problem, vilo da im najde rabota, bilo da im odobri mesecen iznos od 6000 denari dodeka ne gi ispolnat uslovite za penzija.
Procitaj povekeSrodni temi/regioni: [Makedonija] [Trud] |
I pokraj teskata postvoena sostojba i neobicnite uslovi za vreme na 1990 tite, Kosovskiot Pazar na trudot zapocnuva da funkcionira normalno. Stimulirano od fleksibilnosta na instituciite i dvizenjeto na prihodite vo odredenite zakonski ramki , nivoto na vrabotenost vo Kosovo otskokna, no seuste nevrabotenosta e golema.
Procitaj povekeSrodni temi/regioni: [Kosovo] [Trud] |
Vo Albanija vo tekot na 1990tite godini, po propagjanjeto na centaliziranata socijalisticka ekonomija, dojde do zatvoranje na iljadnici rabotni mesta, a zemjata zapadna vo dlaboka kriza na pazarot na trudot. Spored statistickite podatoci na Institutot za nauka na rabotata od 1990. do 2006. brojot na vrabotenite vo zemjata padna od 1.433.000 na 933.000, sto prestavuva pad od 35%.
Procitaj povekeSrodni temi/regioni: [Albanija] [Trud] |
Eden od najkrupnite problemi od oblasta na covekovite prava vo Bosna i Hercegovina e nepocituvanjeto na pravata na rabotnicite, sto, medju ostanatoto go pokazuvaat i statistickite podatoci na zdruzenijata za besplatna pravna pomos, cij najgolem broj na korisnici se bas tie koi ne uspevaat da gi ostvarat svoite prava povrzani za rabota i raboten odnos.
Procitaj poveke |
Ako go pogledneme zakonskoto nivo na zastita na pravata na rabotnicite vo Hrvatska, bez mnogu dvojbi ke zaklucime deka vo najgolema merka toa e zadovoluvacko, duri i spored strandardite na Evropskata unija. So Zakonot za rabota zabraneti se site oblici na diskriminacija na licata koi baraat vrabotuvanje ili se vraboteni – od diskriminacija vrz osnova na rasata i bojata na kozata, semejnite obvrski i vozrasta do diskriminacija spored polot, pa i seksualnoto opredeluvanje.
Procitaj povekeSrodni temi/regioni: [Hrvatska] [Trud] |



